Preventivni pregledi živali v Živalskem vrtu Ljubljana

0
723

V tokratnem sporočilu iz Živalskega vrta Ljubljana vam predstavljamo našo veterinarsko službo, ki skrbi za zdravje živali v ZOO Ljubljana ter za pse in mačke v Zavetišču za zapuščene živali Ljubljana, ob tem pa skrbi za preventivne ukrepe preprečevanja širjenja okužbe s koronavirusom med zaposlenimi.

Živali so drugačni bolniki kot ljudje

Tudi živali, tako kot otroci, ne marajo obiska pri zdravniku. Za razliko od ljudi, veterinarju ne znajo povedati simptomov bolezni in pokazati na mesto bolečine. Tudi ko zbolijo, jih ne moremo položiti v posteljo in prositi, naj mirujejo in nosijo npr. kisikovo masko, če dobijo pljučnico. Nasprotno! Nagonsko skrivajo znake bolezni ali poškodb tako pred vrstniki, kot tudi pred veterinarji in oskrbniki, saj je najmanjša šibkost lahko pogubna za živali v naravi. Bolezen, bolečino in smrt sprejemajo kot del življenja. Zato morajo imeti naši veterinarji veliko znanja in izkušenj, da jih znajo opazovati, se jim približati in da iz posrednih znakov in majhnih sprememb na živalih prepoznajo bolezen in jim pomagajo.  

Najboljša popotnica za zdravje je preventiva

Kar tri četrtine skrbi za dobro počutje živali pomeni ustrezna in kvalitetna hrana ter pravilna izvedba krmljenja. Veterinarka nutricionistka skrbi za raznovrstne jedilnike, ki so prilagojeni individualnim potrebam vsake živali glede na sezono, morebitne brejosti, mladiče, bolezni ali starosti. Obroke in ostanke hrane tehtamo, da lahko kontroliramo, koliko in kaj so pojedle žival in včasih celo merimo, koliko vode so popile. Po posebnih znakih na različnih delih telesa mesečno ocenjujemo telesno kondicijo živali ter spremljamo njihovo težo, zato jih tudi treniramo, da same stopijo na tehtnico. Vedno več podatkov lahko razberemo iz iztrebkov živali. Veliko pove že njihova prisotnost in konsistenca, še več analiza spolnih in stresnih hormonov ali zajedalcev. Živali v ZOO Ljubljana dnevno preverjamo, vseskozi pa opazujemo tudi njihovo vedenje. Odstopanja so znak za bolj pogosto spremljanje ali posredovanje naših oskrbnikov in veterinarjev. V dodatni priponki smo pripravili opise preventivnih pregledov, ki so potekali v tem mesecu pri slonici Gangi, navadnih varijih, zlatoličnih gibonih, surikatah in velikih mačkah. 

Kako zdraviti in ostati prijatelj živali

Podobno kot sodobni zobozdravniki, se znajo tudi sodobni veterinarji prikupiti živalim, kljub temu da jih morajo občasno cepiti ali jim dati neokusna zdravila. Redno jih oskrbujejo s priboljški ali ljubkujejo s čohanjem. Razvili so tudi tehnike za neopazno jemanje vzorcev preko urina, iztrebkov ali izpiranja. Poslužujejo se celo krvosesih živali, kot so pijavke in stenice, ki se brez bolečine prisesajo na žival in ji nevede odvzamejo vzorec krvi.

Veterinarji se neprestano izobražujejo

Epidemija koronavirusa je čas, ki pokaže, da je veterina vseživljenjski študij in veterinarji niso le zdravniki za živali. Znati morajo delati tako v timu sodelavcev, kot tudi z imetniki živali in seveda s samimi živalmi. Spremljajo strokovne objave raziskav ter pripravljajo protokole za delo v karanteni. V času epidemije naši veterinarji pripravljajo usmeritve in izobraževanja za zaposlene, skrbnike hišnih ljubljenčkov in širšo javnost. V Zavetišču Ljubljana veterinarska ekipa poudarja ustrezno skrb za hišne ljubljence, ki nam v teh zahtevnih dneh vračajo z ljubeznijo in nam zmanjšajo stres ter s tem ugodno vplivajo na ohranitev našega zdravja. Živali staršem pomagajo tudi pri vzgoji otrok in imajo posebno vlogo pri čustvenem razvoju otroka, zlasti pri razvoju samopodobe, avtonomije in vživljanja. Pri tem poudarjajo, da so primeri prenosa s človeka na žival izjemno redki glede na število okužb med ljudmi. Prenos okužbe v obratni smeri pa še ni bil znanstveno potrjen.

Kužki in muce v naših domovih nas ne ogrožajo, temveč nam s svojo ljubeznijo pomagajo zmanjšati stres v teh negotovih časih. Tudi zato živalim dolgujemo, da zanje skrbimo tako, kot si zaslužijo, da se ne bodo zaradi predsodkov nebogljeni znašli na cesti.

Izobraževalna naloga Zavetišča za zapuščene živali Ljubljana

Izobraževanje skrbnikov hišnih ljubljencev

V Zavetišču Ljubljana veterinarska ekipa Marko, Tanja in Jana dajejo velik poudarek na izobraževanje skrbnikov hišnih ljubljenčkov, predvsem psov in mačk. Pri tem jima pomagajo tudi oskrbniki. Primeri prenosa virusa Covid-19 s človeka na žival so izjemno redki glede na število okužb med ljudmi. Prenos okužbe v obratni smeri še ni bil znanstveno potrjen. Treba je upoštevati strokovne smernice in se zaščititi pred okužbo, ki se prenaša med ljudmi ter imeti nadzor nad hišnimi ljubljenci.

Rezervni skrbniki

Vsem lastnikom hišnih ljubljencev svetujemo, da se že vnaprej dogovorijo s sorodniki ali sosedi, kdo bo prevzel skrb za njihovega ljubljenca v primeru bolezni. Če nimajo nikogar, pa zanj poskrbimo v Zavetišču Ljubljana. V primeru okužbe se je treba izogibati božanju, objemanju in ljubkovanju živali.

Hišni ljubljenci pozitivno vplivajo na naše počutje

Intuitivno razumemo, da je povezava človeka s hišnim ljubljencem obojestransko koristen in dinamičen odnos, ki pozitivno vpliva na zdravje in dobro počutje obojih. Vedno več je raziskav, ki to tudi znanstveno potrjujejo. Dokazano je, da imajo lastniki psa ali mačke boljše duševno in fizično zdravje, manjkrat obiščejo zdravnika ali uporabijo zdravila, njihovo zdravje je bolj stabilno. Pozornost do živali deluje pomirjujoče in sproščujoče. Nivo stresa je manjši, nižji je krvni tlak, manj je bolezni srca in ožilja. Božanje psa ali mačke vpliva na nastanek in sproščanje tako imenovanih hormonov sreče, ki ustvarijo občutek spokojnosti in dobrega počutja, hkrati pa se zniža nivo stresnega hormona.

Živali pomagajo pri vzgoji otrok

Živali imajo tudi posebno vlogo pri čustvenem razvoju otroka, zlasti pri razvoju samopodobe, avtonomije in vživljanja. Otrokom nudijo čustveno oporo in občutek ljubezni, zato pozitivno vplivajo na njihov čustveni razvoj. Otroci razvijejo boljše socialne sposobnosti in veščine ter so bolj empatični, saj so živali neposredne in takoj pokažejo svoje občutke in razpoloženje. Druženje z živalmi spodbudi pridobivanje besednega zaklada in izboljša sposobnosti govornega sporazumevanja pri otrocih. Živali vplivajo na razvoj miselnih procesov otroka, ker so predvidljivo nepredvidljive. Za veliko otrok so domače živali močni motivatorji za učenje. Prisotnost živali zmanjša tesnobo in strah v stresnih situacijah, zato staršem hišni ljubljenec lahko pomaga pri vzgoji otrok ter šolanju na domu tudi v teh zahtevnih dneh. Ne smemo pa pozabiti, da so za živali  odgovorne odrasle osebe. 

Dodatne informacije

Glede preventivnih ukrepov za hišne ljubljence vam posredujemo povezavo do spletne strani Zavetišča Ljubljana, kjer smo pripravili veliko uporabnih nasvetov in informacij za skrbnike živali.

Preventivni pregledi živali v Živalskem vrtu Ljubljana

Je Biba breja? 

Epidemija koronavirusa je zmotila preventivno veterinarsko delo, ki pa v tem mesecu že poteka po ustaljenem urniku. Naši veterinarji spremljajo in opazujejo breje živali. Za ugotavljanje brejosti včasih uporabijo celo ultrazvočni pregled. Tako je veterinar Pavel pregledal enajstletno mladenko Bibo, zlatolično gibonko, ki se je skotila v ZOO Ljubljana. Biba sobiva s svojim mlajšim bratom Malom, oba pa čakata na selitev v drug živalski vrt. Seveda ne želimo, da bi imela mladiče, zato je veterinar Bibi vstavili hormonski implant, potem ko se je s pregledom prepričal, da ni breja.

Breje živalske mame običajno mladiče skotijo v zgodnjih jutranjih urah in same skrbijo zanje. Veterinarji skupaj z oskrbniki opazujejo, ali so samice skrbne ter spremljajo rast in razvoj mladičev. Če opazijo odstopanja, dodatno poskrbijo za mamo in njenega mladiča.  

Najnovejša mama je postala samica muflona. Veterinarske pomoči ni potrebovala, prav tako ne njen mladič. V kratkem bodo skotile tudi ostale samice in nastal bo pravi vrtec malih muflonov.

Le kdo se rad cepi?

Veterinar Pavel se stalno giblje v bližini živali in jih skuša podkupiti s priboljški, da bi mu manj zamerile nujne zdravstvene posege, ki so včasih neprijetni. Taka so pomladanska preventivna cepljena velikih in malih mačk. Novejše ograde so v notranjih prostorih opremljene s posebnimi boksi, kjer je omogočen boljši nadzor nad gibanjem živali. Živali predhodno s treningom navadimo na te prostore, da se jih ne bojijo in niso pod stresom. Veterinar jih skozi zaščitno mrežo lažje pregleda, cepi ali injicira zdravilo. Pomaga si s pihalnikom. To je posebna daljša cev, v katero vstavi injekcijo s cepivom in vanjo močno pihne proti telesu živali. Injekcija zadene telo in cepivo se sprosti. Nekatere mačke ob cepljenju zaradi presenečenja odskočijo, druge se zanjo ne zmenijo, tretje pa se že vnaprej pritožujejo in celo grozijo. Po cepljenju dobijo od veterinarja priboljšek − košček sočnega mesa.

V živalskih iztrebkih se skrivajo pomembne informacije

Veterinarska pomočnica Mojca v teh dneh pregleduje iztrebke na prisotnost notranjih zajedalcev. Pod mikroskopom določa vrste zajedalcev in njihovo številčnost. Glede na izsledke, se veterinarska ekipa odloči za zdravljenje. Izgled in vonj iztrebkov nam nudita pomembne informacije o zdravju živali. Veterinar Pavel iz svežega iztrebka slonice Gange odčita tudi njeno telesno temperaturo.

Priboljšek v zameno za pregled

Obisk veterinarja je za živali lahko stresen. Da bi bil stres čim manjši in da bi živali prostovoljno sodelovale, jih veterinarji in oskrbniki s treningom pripravijo na veterinarski pregled. Poslušanje srca in dihanja je del osnovnega kliničnega pregleda navadnih varijev. Če želijo dobiti priboljšek, morajo veterinarju Pavlu dopustiti tudi merjenje telesne temperature. Tudi pol leta stara alpaka Kira je bila na vrsti za prvi veterinarski pregled. Ker tega še ni vajena, jo je pridržal oskrbnik, da je veterinar preveril njene zobe, poslušal srce in pljuča, pretipal njeno telo in izmeril telesno temperaturo. Preventivnega veterinarskega pregleda je bila deležna tudi surikata, ko smo opazili rahlo poškodbo v predelu njenih oči. Priložnost smo izkoristili še za pregled zob in krvi.

Tri in pol tonska pacientka

Le kdo se lahko pohvali, da obvlada tri in pol tonsko damo? Veterinar Pavel si mora najprej pridobiti zaupanje slonice Gange, zato z oskrbniki sodeluje pri jutranji negi in ji nudi prvovrstno manikiro in pedikuro. Kožo ob nohtu ji namaže s kremo, da jo tako zmehča. Da se ji še bolj prikupi, ji na jezik položi dnevno dozo mineralov, ki jih ima zelo rada. Obožuje tudi božanje po jeziku. Sedaj Ganga dovoli jemanje krvi iz žile na uhlju, trening za jemanje vzorca sluzi iz trobca na pregled za tuberkulozo, pregled zob in oči. Na koncu ji s posebno kremo namaže še kolenski sklep zadnje noge, v katerem zaradi svoje starosti včasih občuti bolečine. 

Neinvazivno jemanje krvi

Zaradi dobrobiti živali in zmanjšanja stresa naši veterinarji preizkušajo neinvazivne metode jemanja krvi, tako da živali odvzema sploh ne opazijo. Pri tem si pomagajo z medicinskimi pijavkami in tropskimi krvosesnimi stenicami. Nato v laboratoriju pregledajo na ta način vzet vzorec krvi ter tako spremljajo morebitne infekcijske bolezni in splošno zdravstveno stanje živali.

Veterinarska ekipa v ZOO Ljubljana in Zavetišču Ljubljana

Veterinarsko službo v ZOO Ljubljana sestavljajo vodja veterinarske službe Pavel Kvapil, veterinar Marjan Kastelic in veterinarska pomočnica Mojca Harej, z njimi pa sodeluje tudi strokovna vodja Bojana Stranjac, ki je prav tako veterinarka. V Zavetišču za zapuščene živali Ljubljana nad zdravstvenim stanjem živali bdijo vodja zavetišča in veterinar Marko Oman ter veterinarki Tanja Ferenčak in Jana Mede. Vsi so usposobljeni strokovnjaki, z veliko znanja, ki se stalno izobražujejo doma in v tujini. Pavel Kvapil je diplomant Evropskega kolidža za živali v živalskih vrtovih. Ta naziv je prejel po 10-letnem strokovnem delu in je eden redkih veterinarjev s tem nazivom v Evropi. Skupaj z Marjanom Kastelicem sta po triletnem dodatnem izobraževanju tudi specialista za ptice, plazilce in male sesalce. V veliko pomoč so veterinarski službi tudi oskrbniki, ki redno oskrbujejo živali, zato takoj opazijo morebitne spremembe v njihovem vedenju ali počutju ter nanje opozorijo veterinarje. Veterinarska služba skrbi za preventivno, kurativno in paliativno oskrbo živali v ZOO Ljubljana in v Zavetišču Ljubljana. Pri tem tesno sodelujejo s sodelavci Veterinarske fakultete v Ljubljani ter strokovnjaki iz tujine.