Naravovarstveno vlogo Živalskega vrta Ljubljana predstavljamo ob svetovnem dnevu Zemlje

0
621

Naravovarstvena vloga ZOO Ljubljana

Člani evropske in svetovne zveze

Živalski vrt Ljubljana je od leta 1999 član Evropske zveze živalskih vrtov in akvarijev (EAZA) ter od leta 2000 še Svetovne zveze živalskih vrtov in akvarijev (WAZA). Znotraj evropske zveze delujejo evropski vzrejni programi za ogrožene živalske vrste (EEP), svetovalne skupine za posamezne skupine živali (TAG) ter odbori za veterino in akvarije, za etiko, članstvo, zakonodajo in trženje, za tehnično pomoč in dobro počutje živali ter za izobraževanje, raziskave in ohranjanje narave. Prav ohranjanje narave je ena izmed poglavitnih nalog delovanja te organizacije. EAZA svetuje Evropski uniji ter odborom, kot sta Evropski parlament in Evropski svet.

16 milijonov evrov za ohranitvene projekte

Danes ima EAZA 422 članov iz 48 držav ter v sklopu živalskih vrtov 140 milijonov obiskovalcev letno. V njenem okviru deluje 39 svetovalnih skupin za posamezne skupine živali in 203 vzrejni programi. Za ogrožene živalske vrste se vodi 199 rodovnih knjig (ESB), ki se vodijo z namenom preprečevanja parjenja živali v sorodstvu in s tem izgube genetskega potenciala. Na podlagi podatkov iz rodovne knjige koordinator za posamezno vrsto določi, iz katerih dveh osebkov se bo ustvaril nov reproduktivni par, da bodo imeli tudi potomci čim bolj raznolik genetski potencial. Zbirajo se sredstva za ohranitvene projekte, ki potekajo v naravnem okolju – v letu 2019 je bilo zanje zbranih več kot 16 milijonov evrov.

Prispevek ZOO Ljubljana

V Evropski zvezi živalskih vrtov in akvarijev je ZOO Ljubljana zelo dejaven. Za svetovalno skupino za dvoživke in plazilce smo izvedli popis vseh evropskih vrst, ki jih gojijo članice ter predlagali smernice gojenja v prihodnosti. Vodili smo svetovalno skupino za sove ter rodovno knjigo za dve vrsti kljunorožcev. Mnogo let smo bili člani komiteja za izobraževanje in komiteja za žirafe. Vrsto let smo pedagoški svetovalci v skupini za medvede, veterinarski svetovalci za rise ter nedavno še člani komiteja skupine za male zveri.

Smo del vodilnih ZOO-jev

Tako smo se pridružili vodilnim živalskim vrtovom v Evropi in po vsem svetu. Vzpostavljamo najboljše prakse v oskrbi živali, prehrani, popestritvi življenjskega okolja, veterinarski oskrbi, dobrem počutju živali, razmnoževanju, upravljanju s populacijami, ohranjanju biotske raznovrstnosti, raziskavah in izobraževanju.

Species360

Od leta 1999 smo člani organizacije Species360. Neprofitna in nevladna organizacija je vodilna na svetovnem nivoju in deluje na področju varstva in ohranjanja prostoživečih živali. Med člani je več kot 1.200 akvarijev, živalskih vrtov, univerz, raziskovalnih in vladnih organizacij, ki delujejo na šestih celinah in v 99 državah. Njen informacijski sistem vsebuje najobsežnejšo bazo podatkov na svetu o več kot 22.000 živalskih vrstah. V tej bazi so informacije in znanja, ki so ključnega pomena pri določanju strategij ohranjanja za številne vrste, ki so na IUCN Rdečem seznamu ogroženih živalskih vrst označene kot ranljive, ogrožene ali celo izumrle v naravi. Znotraj sistema so programi z informacijami za veterinarsko oskrbo živali, rodovne knjige ter smernice gojitve in izobraževanja.

Naloge varstva narave in ogroženih vrst

Varstvo narave in varstvo ogroženih živalskih vrst obsegata ohranitveno vzrejo znotraj živalskega vrta, izboljšanje in razvijanje tehnik ohranitvene vzreje, sodelovanje med živalskimi vrtovi in naravovarstvenimi ustanovami, varstvo živalskih vrst ter spodbujanje ohranitvenih programov v naravnem okolju, od koder ogrožena vrsta izvira ter osveščanje javnosti o ohranjanju ogroženih vrst in habitatov.

Gojiti vitalne populacije

Z ohranitveno vzrejo v živalskih vrtovih je cilj gojiti populacije, ki so vitalne in dovolj številčne. Kljub temu da selekcija ni popolnoma naravna, skušamo z načrtno vzrejo in izmenjavo živali med ZOO-ji čim bolj omejiti siromašenje genskega sklada in povečanja neprimernih znakov zaradi večje podvrženosti navzkrižnemu parjenju. Če se pojavi potreba po vračanju v naravno okolje, živalski vrtovi iz svojih populacij prispevamo osebke v naravne populacije, da se le-te okrepijo.

50. obletnica

V letošnjem letu svetovni dan Zemlje praznujemo že 50. leto zapored. Rdeča nit so ukrepi proti podnebnim spremembam, katerih glavni vzrok so emisije toplogrednih plinov, med katerimi prevladuje ogljikov dioksid. Gozdovi so pomembni pri zmanjševanju toplogrednih plinov, saj iz ozračja črpajo prav ogljikov dioksid. Zato je pomembno zmanjšanje sečnje v svetovnem merilu ter pogozdovanje površin, kjer so včasih rasli gozdovi. Ponekod je ostalo le še 7 % prvotnega gozda (atlantski deževni gozd v Južni Ameriki, tropski deževni gozd centralne Afrike). V Sloveniji gozdovi še vedno prekrivajo skoraj 60 % površine.

Karizmatične vrste

Kjer človek zaradi svojih potreb izsekava gozdove, svoja domovanja izgubljajo tudi divjinske živali, zato so vedno bolj ogrožene. Živalski vrtovi po svetu, tudi ZOO Ljubljana, imamo pomembno naravovarstveno vlogo, saj med drugim skrbimo za ohranjanje živalskih vrst in njihovega naravnega okolja. Vrstam, kot so zlatolični gibon, mačji panda in sibirski tiger je skupno to, da so gozdne živali. Njihovi gozdovi se med seboj zelo razlikujejo, prav vse pa so ogrožene zaradi človeka. Zlatolični giboni živijo v subtropskem vedno zelenem deževnem gozdu, sibirski tigri v listopadnem in mešanem gozdu zmernega pasu, mačje pande pa v visokogorskih bambusovih gozdovih. Vse tri vrste so karizmatične in tudi krovne vrste v svojem okolju. Če jih ohranimo in preprečimo njihovo izumrtje, ohranimo tudi gozd, v katerem živijo ter s tem vse rastlinstvo in živalstvo v njem. Globalno segrevanje, zmanjševanje vrstne pestrosti, uničevanje naravnih življenjskih okolij in zastrupljanje opraševalcev so dolgoročno hujše grožnje od novega koronavirusa, ”cepiva” pa ne bo mogoče tako hitro najti.  

Vzrejni in ohranitveni programi

ZOO Ljubljana kot član Evropske in svetovne zveze živalskih vrtov in akvarijev sodeluje v 22 vzrejnih programih ogroženih živalskih vrst, o katerih izobražujemo naše obiskovalce ter širšo javnost. Nekatere programe, ki potekajo v naravnem okolju, pa podpiramo tudi finančno. Sodelujemo z ustanovami v Sloveniji, ki delujejo na naravovarstvenem področju. Znanstveniki so pri naših risih, medvedih in volkovih preizkušali različne metode proučevanja teh vrst, ki so jih nato uporabili za proučevanje in zbiranje vzorcev v naravnem okolju.

Ozaveščevalna akcija zavetišča

Ob svetovnem dnevu Zemlje so v Zavetišču Ljubljana, ki deluje pod okriljem ZOO Ljubljana, pripravili posebno ozaveščevalno akcijo, zakaj je pomembno pobirati pasje iztrebke in tudi nekaj praktičnih rešitev, s katerimi pobiranje postane del sprehoda z našim ljubljencem. Tako ohranjamo bolj varno in čistejše okolje.

Če ohranimo gozdove, da bodo v njih preživele živali, jih bomo ohranili tudi za nas, ljudi. S pogozdovanjem pa bomo pripomogli k zmanjšanju količine toplogrednih plinov v ozračju.