Ljubljana je zelena prestolnica zelene države – Slovenije. Podobo mesta ob reki, s slikoviti mostovi in ikonično mestno tržnico, je zasnoval eden največjih slovenskih arhitektov, Jože Plečnik. Mesto tisočerih dogodkov in festivalov obkrožajo številni parki in zaščitena naravna območja.
Ljubljana je politično, znanstveno in kulturno središče slovenskega naroda ter z več kot 288.000 prebivalci tudi največje mesto v Sloveniji in njen glavni gospodarski center.
Čeprav se po velikosti uvršča med srednje velika evropska mesta, ohranja pristno prijaznost manjšega kraja, hkrati pa ponuja vse, kar premorejo velike prestolnice. Je kulturno in politično srce Slovenije, pomembno evropsko trgovsko, poslovno, kongresno in sejemsko središče, ter pomembna prometna, znanstvena in izobraževalna točka na stičišču Evrope.
Njena geografska lega med severom in jugom Evrope je Ljubljano že v preteklosti postavila na zemljevid. Mesto je bilo prostor srečanj trgovcev, diplomatov in vojakov. Leta 1821 so tu celo sklicali kongres Svete alianse, ki je v mirnem okolju Ljubljane za nekaj časa zapečatil usodo evropske politične geografije.

Ljubljana – zelena destinacija
Ljubljana je resnično zelena prestolnica zelene države – Slovenije. Mesto se ponaša z edinstveno arhitekturo in harmonično povezanostjo z naravo, kar mu daje posebno identiteto med evropskimi mesti. Območje na obeh straneh reke Ljubljanice, s svojimi slikoviti mostovi, sprehajališči in osrednjo mestno tržnico, dolguje svoj značilen videz velikemu arhitektu Jožetu Plečniku, ki je mestu vtisnil neponovljiv pečat.
Ljubljana je mesto tisočerih dogodkov, odprto za kulturo, umetnost in ljudi. Obdana je z mestnimi parki, kot so Tivoli, Rožnik in Golovec, ter zaščitenimi naravnimi območji, ki obiskovalcem in prebivalcem ponujajo stik z naravo le nekaj korakov od mestnega središča.
To živahno in zeleno mesto združuje čar majhne prestolnice – s svojo prijaznostjo, dostopnostjo in toplino – z dinamiko in samozavestjo velikih evropskih mest. Ljubljana je mesto, kjer se kultura, zgodovina, narava in sodobni utrip srečajo v popolni harmoniji.


Seznam najboljših predlogov za Ljubljano
LJUBLJANSKA KATEDRALA (STOLNICA SV. NIKOLAJA)
S svojima klasičnima dvema stolpoma in značilno, vremensko obrabljeno zeleno kupolo, mestna katedrala – bolj natančno znana kot Stolnica svetega Nikolaja – uteleša vse, kar je Ljubljana: majhna, zanimiva, skromna na prvi pogled, a ob daljšem pogledu razkrije presenetljivo globino, zgodovino in lepoto.
Zgrajena na mestu veliko starejše cerkve, današnja arhitekturna podoba stolnice izvira iz prve polovice 18. stoletja, ko je bila obnovljena v slogu baroka. Njena zunanjost morda deluje zadržano, a njena notranjost preseneti z izjemno bogato umetniško zasnovo.
Ko stopimo v cerkev, nas objame harmonija kremnih in zlatih tonov, prepletenih z baročnimi freskami, ki z osupljivo natančnostjo pripovedujejo zgodbe svetnikov, vere in časa. Katedrala ponuja tisti redki občutek miru in veličine, ki ga lahko pričara le prostor s stoletno dušo.

ZMAJSKI MOST
Odkar je bil Zmajski most odprt leta 1901, si vztrajno deli naslov najbolj fotografirane znamenitosti v Ljubljani – skupaj z Ljubljanskim gradom in izrazito rožnato Frančiškansko cerkvijo. Kadarkoli se sprehodite mimo, skoraj zagotovo naletite na turista z dvignjenim telefonom ali fotoaparatom, uperjenim v enega izmed štirih impozantnih bronastih zmajev, ki ponosno stražijo most z vseh štirih vogalov.
Ne glede na to, ali gre za sončen dan ali megleno jutro, so zmaji vedno fotogenični – skrivnostni, mitološki in nekoliko igrivi. Tisti, ki znajo gledati podrobneje, pa bodo opazili tudi manjše grife, ki krasijo spodnji del elegantnih secesijskih svetilk.
Zmajski most je tudi most spominov. Mnogi se še spomnimo, kako smo ob prvem obisku Ljubljane ujeli posnetek v tisti stari megli – v času analognega filma. In tudi danes nas most vedno preseneti. Pred kratkim se je neznani umetnik odločil, da zmaji potrebujejo malce rdeče barve – na ustih in krempljih. Umetniška intervencija ali vandalizem? Kdo ve. A vsakič, ko gremo mimo, se nasmehnemo.

FRANČIŠKANSKA CERKEV
Zgrajena v takoj prepoznavnem, rahlo zavitem baročnem slogu, Frančiškanska cerkev Marijinega oznanjenja s svojo značilno rožnato fasado že stoletja dominira Prešernov trg – srce Ljubljane. Mnogi jo opišejo kot veliko rožnato torto za rojstni dan, ki na poseben način vabi vse obiskovalce v mestno središče.
Cerkev, ki izvira iz sredine 17. stoletja (ne 16.), je del večjega frančiškanskega kompleksa z mogočno zgodovino in duhovno globino. Če imate srečo in so vrata cerkve odprta, vas v notranjosti čakajo pravi umetniški zakladi: veličasten Robbov oltar iz 18. stoletja, čudovite freske iz 19. stoletja, ter posebej dragocena kapela, kjer se nahaja križ, ki ga je oblikoval Jože Plečnik – najpomembnejši slovenski arhitekt.
Za tiste, ki morda ne iščejo umetniških detajlov, pa sprednje stopnice cerkve vseeno ponujajo popolno mesto za oddih – opazovanje mimoidočih, uličnih umetnikov ali preprosto uživanje v poletnem soncu in mestnem vrvežu.

SPOMENIK FRANCA PREŠERNA
Na Prešernovem trgu, enem izmed najbolj priljubljenih in prepoznavnih krajev v Ljubljani, stoji veličasten spomenik Francetu Prešernu (1800–1849), slovenskemu narodnemu pesniku. Postavljen je bil leta 1905 kot poklon avtorju Zdravljice, pesmi, ki danes tvori besedilo slovenske himne.
Spomenik je plod sodelovanja dveh pomembnih umetnikov tistega časa – arhitekta Maksa Fabianija in kiparja Ivana Zajca. Prešeren je upodobljen samozavestno in zbrano, ob njem pa stoji alegorična figura – Muza poezije, ki mu nad glavo drži lovorov venec, simbol umetniške nesmrtnosti in slave.
Na podstavku so izrezani verzi iz njegovih najbolj znanih pesmi, kar daje spomeniku dodatno globino in kulturno težo. Poleg estetske vrednosti ima spomenik tudi socialni pomen – stoji kot osrednja točka za srečanja, zmenke in dogajanje v mestu, tik ob vznožju Tromostovja, kjer se prepletata preteklost in sodobni mestni utrip.


PREŠERNOV TRG
Formalno stičišče več cest pred enim od starih vhodnih vrat v mesto, in javni trg, odkar so bile sredi 19. stoletja porušene ljubljanske obrambne zidove, je to ena najpomembnejših znamenitosti mesta. Poimenovan po slovenskem narodnem pesniku Francetu Prešernu (nemško, Franz Prescheren, 1800-1849), je priljubljeno mesto za srečanja (zlasti pod velikim kipom moža, po katerem je trg poimenovan) in prizorišče koncertov ter dogodkov v poletnih mesecih. Ta očarljiv mali javni prostor je obdan s številnimi zanimivimi znamenitostmi, vključno z veličastno secesijsko fasado Urbancove hiše, izjemnim primerkom zgodnje 20. stoletne razkošnosti in lokacijo kmalu ponovno odprte veleblagovnice Centromerkur.

TIVOLI PARK
Tivoli je kraj, kjer Ljubljančani, ki ne zapustijo mesta, preživijo vikend. Urejen je bil leta 1813 kot kraj za splošno zdravje in rekreacijo mestnega prebivalstva. Na približno petih kvadratnih kilometrih je ljubljanska ogromna bujna pljuča – dobesedno dve ulici zahodno od mestnega središča – polna dobrih stvari za videti in početi, da je skoraj vredno obiskati slovensko prestolnico samo zaradi tega. Tivoli park, ki se nahaja sredi gričev, je prijetna mešanica trata (pikniki so dobrodošli: kar je v tem delu sveta nekaj posebnega), pašnikov, gozdnatih območij in zabavnih pustolovskih igrišč za otroke (ki bodo najbolj navdušeni nad mini golfom). Najboljši način za uživanje v parku je s kolesom, ki ga lahko poleti najamete na različnih točkah po parku.
Potrebovali boste osebni dokument kot jamstvo, da boste kolo vrnili. Poleg svoje ugleda kot vrhunskega naravnega območja v okolici, Tivoli park gosti tudi številne kulturne znamenitosti, vključno z Mednarodnim grafičnim centrom v čudovitem Tivolskem gradu iz 17. stoletja, Muzejem novejše zgodovine in v najbolj jugozahodnem delu parka, na območju, ki je označeno kot naravni rezervat, ljubljanski živalski vrt. Prav tako bodite pozorni na spomenik Primožu Trubarju na vhodu v park. Trubar je bil zgodnja sila v slovenski literaturi in pri oblikovanju slovenske narodne identitete.

POT SPOMINA IN TOVARIŠTVA
Tudi znana kot Zeleni prstan ali preprosto POT, Pot spomina in tovarištva obkroža mesto in meri približno 33 km. Med drugo svetovno vojno je bila Ljubljana okupirana s strani fašistične italijanske vojske, in da bi preprečili komunikacijo med takratnimi podzemnimi aktivisti v Ljubljani in partizani v okoliškem podeželju, je bila postavljena bodeča žica tam, kjer zdaj poteka pot. Delo na poti se je začelo takoj po vojni, vendar je bila dokončana šele leta 1985. Približno 7.400 dreves zdaj obdaja pot, ki je popolna za tek, hojo ali kolesarjenje. Spominski stebri označujejo lokacije bunkerjev iz vojne, informacijske table pa pohodnika obveščajo o dogajanju na tem območju. Najbližji konec tedna 9. maju, datumu osvoboditve Ljubljane v drugi svetovni vojni, je obeležen z pohodom po poti, v katerem sodelujejo tisoči.
TROMOSTOVJE
Morda najbolj značilna struktura (strukture) Ljubljane, Tromostovje je zanimiva združitev cestnega mostu iz 19. stoletja (ki je sam nadomestil srednjeveški leseni most) z dvema peš mostovoma iz 30-ih let 20. stoletja, ki ju je zasnoval Plečnik, ki je ob tej priložnosti celoten ansambel opremil z lučmi in kamnitimi ograjami.
POKOPALIŠČE ŽALE
Zgrajeno na mestu veliko starejšega pokopališča, ki je bilo povezano z bližnjo (še vedno stoječo) cerkvijo Svetega Križa, je Plečnikova mojstrovina v Ljubljani, dokončana leta 1940. Veliki obokan vhod z belimi kolonadami naj bi predstavljal prehod med svetom živih in mrtvih. Med njimi in samim pokopališčem je vrsta nenavadnih stavb, kapel in spomenikov, vključno s pogrebnim domom Žale. Arhitekturni slogi so raznoliki in odražajo Plečnikovo vizijo enakosti med religijami. Samo pokopališče, ko pridete do njega, je užitek za ogled in vredno dobrega urnega sprehoda. Končno počivališče mnogih slovenskih velikanov, vključno s Plečnikom samim, ima tudi majhno območje, namenjeno judovski skupnosti mesta.
Med Hmeljniki 2, +386 (0)1 420 17 00, [email protected], www.zale.si.
ARHEOLOŠKI PARKI
V letu 14 našega štetja je bil Jezus sredi svojih nerodnih najstniških let, Tiberij je postal drugi cesar Rimskega imperija po smrti svojega očima Avgusta, Kitajsko je prizadela obsežna lakota, zaradi katere so se številni ljudje zatekli h kanibalizmu, in Rimljani so ustanovili stalno civilno naselbino ob slikoviti reki v senci Alp, imenovano Emona, ki bi kasneje zrasla v prikupno malo svetovno prestolnico, imenovano Ljubljana. Poleg tega, da je posodila svoje ime različnim ustanovam 21. stoletja (glej hotel Emonec, restavracijo Emonska Klet in vlak Emona za Dunaj), je ta zgodnja rimska naselbina pustila svoj pečat na – ali bolje rečeno pod – sodobno Ljubljano v obliki dobro ohranjenih ruševin znotraj prvotnega mestnega tlorisa 435m x 523m. Od vseh ostankov, ki jih je zapustila ta zgodnja civilizacija, so bila tri ločena mesta obsežno izkopana in odprta za javnost: Emonanska hiša, zgodnjekrščanski center in rimske stene – vse to sestavljajo arheološki parki Mestnega muzeja Ljubljana.
MESTNI MUZEJ
Čudovit muzej, ki ga vodi ekipa zgodovinarjev, ki znajo ljudem pokazati zgodovino Ljubljane v vseh njenih dobrih in slabih barvah. Muzej prikazuje tako stalne kot začasne razstave in je najboljši kraj v mestu za hitro učenje mestne zgodovine. Najdite modele neizpolnjenih Plečnikovih stvaritev, razkošne kostume, stare fotografije in še veliko več. Oglejte si čudovito spletno stran za prihajajoče razstave.
Gosposka 15, +386 (0)1 241 25 00, [email protected], www.mgml.si.
MUZEJ SODOBNE UMETNOSTI
Skupaj s Slovenskim etnografskim muzejem in podružnico Narodnega muzeja Muzej sodobne umetnosti zaokroža na novo poimenovano ljubljansko Muzejsko četrt, ki se nahaja med Metelkovo in Taborom v središču mesta. Skoraj dve leti trajajoča prenova je nekdanjo upravno stavbo spremenila v najbolj dinamičen umetniški prostor v mestu, s prostori vseh oblik in velikosti, razporejenimi okoli visokega osrednjega atrija. Muzej je osredotočen na dela od 60. let prejšnjega stoletja do danes in se ponaša s stalno zbirko, posvečeno povojnemu avantgardnemu gibanju vzhodne Evrope, kot tudi z izborom del iz svoje sestrske institucije, Muzeja moderne umetnosti. Vsekakor vreden ogleda za ljubitelje umetnosti.
Maistrova 3, [email protected], www.mg-lj.si.
NARODNA GALERIJA
V čudoviti mojstrovini češkega arhitekta Františka Edmunda Škabrouta iz poznega 19. stoletja, s sodobnim prizidkom za dobro mero, ta nadpovprečna galerija prikazuje najboljše iz slovenske umetnosti od 13. stoletja do prve polovice 20. stoletja, vključno s slikami tako pomembnih umetnikov, kot so Ivan Grohar (1867-1911), Richard Jakopič (1869-1943) in Ivana Kobilca (1861-1926). Druga stalna razstava v stavbi je osredotočena na evropsko slikarstvo in vključuje nekaj resnično odličnih primerov renesančnega italijanskega slikarstva do modernejših del iz začetka 20. stoletja. Galerija vsebuje tudi majhno trgovino s spominki, ki ima na voljo več dobrih knjig in razglednic.
Prešernova 24, +386 (0)1 241 54 18, [email protected], www.ng-slo.si.
MUZEJ NOVEJŠE ZGODOVINE SLOVENIJE
Če potrebujete razlog za obisk Tivolija, je ta tukaj. Ta fascinanten muzej v čudoviti graščini iz 18. stoletja predstavlja zgodovino Slovenije od obdobja okoli začetka prve svetovne vojne do slovenskega predsedovanja EU leta 2008. S kombinacijo dobro predstavljenih razstav, vključno s starimi fotografijami, oblačili in gospodinjskimi predmeti, muzej prikazuje pogosto negotovo pot naroda skozi in med obema svetovnima vojnama ter težka in resnično zanimiva povojna komunistična leta. Samo poslopje je vredno ogleda, saj je čudovita kombinacija izvirne baročne arhitekture in zanimivega modernističnega dela slovenskega arhitekta Jurija Kobeja iz leta 1991.
Celovška 23, +386 (0)1 300 96 10, [email protected], www.muzej-nz.si.
CANKARJEV DOM
Zgrajen v petih letih, od poznih 70-ih do zgodnjih 80-ih let 20. stoletja, je Cankarjev dom največji slovenski kongresni, kongresni in kulturni center. Poimenovan po slovenskem pisatelju in politiku Ivanu Cankarju, so vse štiri glavne dvorane poimenovane po slovenskih umetnikih (Gallus, Linhart, Kosovel in Štih). Nahaja se le kratek sprehod od glavnega mestnega trga in gosti več kot 250 prireditev letno, med njimi koncerte, gledališče, ples, film, razstave, kongrese in še več.
Prešernova 10, +386 (0)1 241 71 00, [email protected], www.cd-cc.si.
KINO ŠIŠKA
Po skoraj letu dni prenove je eden najbolj ikoničnih mestnih kinodvoran ponovno odprl svoja vrata leta 2009 kot urbano kulturno središče z več sodobnimi dvoranami za prireditve in razstavnimi prostori. Namenjeno promociji sodobne glasbe, gledališča, plesa in eksperimentalnih dogodkov, že privablja znane regionalne in mednarodne umetnike ter je načrtovano, da bo gostilo okoli 200 dogodkov letno. Večina koncertov poteka v največji večnamenski dvorani, imenovani ‘katedrala’, ki sprejme več kot 932 ljudi. Oglejte si njihovo spletno stran za več informacij in celoten seznam dogodkov.
Trg Prekomorskih Brigad 3, +386 (0)30 310 100, [email protected], www.kinosiska.si.
KRIŽANKE
V mestu, polnem čudovite arhitekture Jožeta Plečnika, je njegova zadnja večja prispevek Ljubljani zagotovo eden najboljših. Ustvarjene v 50-ih letih prejšnjega stoletja posebej za ljubljanski festival, se nahajajo na dvorišču nekdanjega samostana Svetega Križa. Križanke gostijo številna prizorišča, vendar je amfiteatralno odprto gledališče tisto, ki najbolj očara. Ni boljšega kraja za poletne prireditve v cel















