Katere so najbolj značilne slovenske jedi? Kaj je najboljše, kar je ameriški urednik poskusil v Sloveniji? Yuri, filozof, učitelj in pisatelj, ki prihaja iz ZDA in ga s Slovenijo vežejo sorodstvene vezi, je ob pomoči prof. dr. Janeza Bogataja spoznal dobrote Slovenije.
#1 BELOKRANJSKA POGAČA
Belokranjska pogača je značilna slana jed iz Bele krajine, ki se ponaša z bogato kulinarično dediščino in edinstvenim okusom domačnosti. Ta okrogla pogača je tako priljubljena, da ji je Evropska unija uradno priznala status Zajamčene tradicionalne posebnosti (ZTP), kar pomeni, da je receptura zaščitena in izhaja iz dolgoletne tradicije lokalnega prebivalstva.
Pred peko se pogača bogato premaže z jajcem, nato pa posuje s soljo in značilno kumino, kar ji da prav poseben vonj in okus. Po strukturi spominja na mehak, rahlo zračen kruh, vendar z izrazitejšo aromo, hrustljavo skorjo in značilnim videzom – z zarezami v obliki rombov, ki jih naredijo z nožem.
#2 BLEJSKA KREMŠNITA
Komu ne bi bila všeč odlična kremšnita, ki je hkrati tudi simbol Bleda? Blejska kremšnita je brez dvoma najbolj prepoznavna slovenska sladica, ki jo domačini in obiskovalci obožujejo že več kot 70 let.
Blejsko kremšnito pripravljajo po natančnem receptu iz zgodnjega 20. stoletja, ki se je uveljavil leta 1953 v kavarni hotela Park na Bledu. Od takrat je bila narejena že v več kot 15 milijonih kosov!
Njena popolnost se skriva v ravnovesju okusov in tekstur – hrustljava plast listnatega testa, sledita plast bogate vaniljeve kreme in sveže stepene smetane, celoto pa zaključi še ena rahlo hrustljava plast testa, nežno posuta s sladkorjem v prahu.
Blejska kremšnita je več kot le sladica – je kultura, tradicija in izkušnja, ki jo preprosto moraš doživeti ob pogledih na Blejsko jezero.
#3 IDRIJSKI ŽLIKROFI
Idrija slovi po marsičem – od čipk, rudarske dediščine, pa vse do okusne kulinarike. Med najbolj znanimi jedmi, ki prihajajo iz tega kraja, so zagotovo Idrijski žlikrofi, ki se pripravljajo že vse od sredine 19. stoletja.
Gre za majhne testeninske žepke, podobne italijanskim raviolom, a s povsem slovensko identiteto. Narejeni so iz rezančevega testa, polnjeni pa s posebno mešanico kuhanega krompirja, prepečene slanine, pražene čebule in aromatičnih začimb (najpogosteje majaron, poper, sol).
Njihova posebnost ni le v okusu, ampak tudi v značilni obliki – cmočki s “klobučkom” na vrhu, kar jim daje prepoznavno podobo.
#4 KRANJSKA KLOBASA
Kranjska klobasa ni zgolj klobasa – je simbol slovenskega kulinaričnega ponosa, ki že več kot stoletje razveseljuje ljubitelje mesa. Narejena iz kakovostnega svinjskega mesa, slanine in začinjena po tradicionalnem receptu, se ponaša z značilno dimljeno aromo in čvrsto teksturo.
Več o Kranjski klobasi si preberite tukaj.
#5 PREKMURSKA GIBANICA
Prekmurska gibanica je prava kulinarična ikona slovenske tradicionalne kuhinje in izjemen primer večplastnega bogastva okusov, ki izvirajo iz srčnega dela Prekmurja.
To razkošno pecivo sestavlja več izmeničnih plasti sočnih jabolk, mletih orehov, makovih semen, skute in pogosto tudi rozine, vse skupaj pa je ujeto med tanke plasti testa. Vsaka plast je ročno zložena, kar odraža natančnost, potrpežljivost in spoštovanje tradicije, ki se prenaša iz roda v rod.
Prekmurska gibanica ni le sladica – je simbol praznovanj, porok, velikih družinskih srečanj in kulturnih dogodkov. Zaradi svoje edinstvenosti, bogatega okusa in zapletene priprave, ji je Evropska unija dodelila oznako Zajamčena tradicionalna posebnost (ZTP) – s čimer je zaščitena kot ena najdragocenejših kulinaričnih dediščin Slovenije.
Vas zanima več o pripravi tradicionalnih slovenskih jedi?
Avtorica knjige Cook Eat Slovenia je Špela Vodovc, ki je znana po prirejanju tečajev za tuje popotnike, je v knjigi zbrala več kot 100 receptov in nasvetov za pripravo slovenskih tradicionalnih jedi, ki so razdeljeni na poglavja glede na letne čase. Od tistih že skoraj pozabljenih pa do najbolj prepoznavnih slovenskih jedi.
#6 SLOVENSKA POTICA
Tradicionalna sladica na osnovi orehov, ki se je ob večini praznikov. Peče se v posebnem okroglem pekaču ‘potičniku’. Jed ima v Sloveniji dolgo zgodovino, saj je bila pisno prvič omenjena leta 1575, prvi ohranjen recept pa je iz leta 1689. Vsaka regija potico pripravlja nekoliko drugače, tako da obstaja širok nabor več kot 120 različnih nadevov, tako za sladko kot za slano potico. Več o potici si preberite tukaj.
Slovenska potica pa je tudi tradicionalna sladica, ki ne sme manjkati na praznično obloženi mizi za Veliko noč. Vas zanima katere so še ostale tradicionalne velikonočne jedi v Sloveniji?
#7 SOŠKA POSTRV
Slovenska obala je polna odličnih svežih rib, a najbolj slastne verjetno najdemo v prekrasni Soški dolini in Bohinjskem jezeru. Rečne postrvi iz Soške doline čudovito pripravijo na vrsto različnih načinov, med drugim jih prekrijejo z ajdovo ali koruzno moko in ocvrejo, ali pa jih pripravijo s pršutom in češnjami.
#8 ŠELINKA
Okusne, srčne enolončnice, ali goste juhe iz zelene, fižola, riža, krompirja in včasih mesa, so priljubljene po celi Sloveniji. Šelinka je tradicionalna na Krasu in Vipavski dolini. Juhi dodajo žlico suhega vina ali kisa, ki enolončnico nekoliko okisa. To je popolna jed za hladne slovenske zime.
V katerih restavracijah lahko preizkusite najboljše slovenske jedi?
#9 SKUTNI ŠTRUKLJI
Po celi Sloveniji znani štruklji, se delajo iz različnih vrst testa in več kot 100 različnih sladkih in slanih nadevov. Štruklje pogosto naredijo ob praznikih, pri čemer so najbolj priljubljeni s skutnim nadevom. To izvrstno, testnato sladico končajo tako, da jo zavrejo, spečejo, ocvrejo ali skuhajo na pari.
#10 ZGORNJESAVINJSKI ŽELODEC
To je sušena mesnina, narejena iz sesekljanih svinjskih stegen, ramen in slanine, s katerimi napolnijo svinjski želodec in mehur. Meso se potem suši 5 – 6 mesecev. Govorice pravijo, da je bil kralj Jurij VI., ob svojem obisku Logarske doline, tako navdušen nad zgornjesavinjskim želodcem, da je občasno prosil, naj mu ga dostavijo na dvor.
Okusite Slovenijo in njeno tradcijo
Okusite Slovenijo skozi 9 izjemnih okusov čokolade – odlične praline vas bodo popeljale po slovenskih kulinaričnih pokrajinah. Od sečoveljskih solin do bučnih semen panonske nižine.
