Ljubljana je zelena prestolnica zelene države. Podobo mesta je ob reki s slikovitimi mostovi in tržnico zasnoval znameniti arhitekt Jože Plečnik. Mesto tisočerih prireditev obkrožajo parki in zaščitena območja narave. Ljubljana je politično, znanstveno in kulturno središče slovenskega naroda ter z nekaj več kot 288.000 prebivalci hkrati največje mesto v Sloveniji in njen najpomembnejši gospodarski center.
Čeprav se po svoji velikosti uvršča med srednje velika evropska mesta in ohranja privlačno prijaznost manjšega kraja, ima vse, kar premorejo velike prestolnice – je politično in kulturno srce slovenskega naroda, pomembno evropsko trgovsko, poslovno, kongresno in sejemsko središče, pa tudi prometno, znanstveno in izobraževalno središče Slovenije.
Lega med severom in jugom je Ljubljano naravno določila za kraj, kjer so se srečevali trgovci in vojaki, pa tudi pogajalci, ki so tu večkrat sklepali mir. Zmagovalcem v napoleonskih vojnah se je zdelo primerno, da v tem mirnem mestu, kjer se križajo poti in srečujejo ljudje že od nekdaj, skličejo kongres Svete alianse, ki je 1821. leta za nekaj časa zapečatil usodo evropske politične geografije.
Ljubljana prestolnica Slovenije je figurativno in dobesedno središče države, s skoraj trikrat več prebivalci kot katero koli drugo slovensko mesto in še večjim deležem njene trgovske, upravne, kulturne in izobraževalne dejavnosti. Leta 2014 je Ljubljana pomembno praznovala 2000. obletnico ustanovitve rimske naselbine Emona, katere ruševine ležijo pod današnjim mestom.
Vendar pa po lokalni legendi izvor Ljubljane sega še dlje nazaj, namreč v prelom prvega tisočletja pr. n. št., ko so se Jazon in Argonavti za nekaj časa ustavili. Ne glede na zgodovinsko točnost legende, ta še naprej živi skozi zmaje, ki krasijo njene mostove, zastave in še več.
Ljubljana – zelena destinacija
Ljubljana je zelena prestolnica zelene države. Območje na obeh straneh reke s svojimi slikovitimi mostovi in osrednjo tržnico dolguje svoj značilen videz velikemu arhitektu Jožetu Plečniku. Mesto tisočerih dogodkov je obdano s parki in območji zaščitene narave. Živahno zeleno mesto združuje čar majhne prestolnice in samozavest velikih evropskih mest.
Seznam najboljših predlogov za Ljubljano
LJUBLJANSKA KATEDRALA (STOLNICA SV. NIKOLAJA)
S svojima klasičnima dvema stolpoma in značilno, vremensko obrabljeno zeleno kupolo mestna katedrala, bolj pravilno znana kot cerkev svetega Nikolaja, zajema vse, kar je Ljubljana. Majhna in zanimiva, a na prvi pogled ne preveč vznemirljiva, daljši pogled na njeno zgodovino in podrobnosti razkrije njeno skrito privlačnost in lepoto. Zgrajena na mestu veliko starejše cerkve, glavno strukturo in videz katedrale datiramo v prvo polovico 18. stoletja. V notranjosti baročne mojstrovine je preplet klasičnih kremnih in zlatih barv, posuta z izjemno podrobnimi freskami, ki dajejo tisti pomirjujoč občutek, ki ga lahko prinese le velika cerkev.
ZMAJSKI MOST
Odkar je bil odprt leta 1901, se Zmajski most bori za naslov najbolj fotografirane znamenitosti v Ljubljani skupaj z gradom in izrazito rožnato Frančiškansko cerkvijo. Kadarkoli podnevi (in nekoliko manj pogosto ponoči) se zagotovo najde vsaj ena oseba, ki fotografira enega izmed štirih velikih zmajev, ki stražijo obe strani mostu, ali manjše grife, ki krasijo spodnji del osmih svetilk. Seveda tudi mi nismo izjema, saj se še vedno spominjamo meglenega posnetka, ki smo ga ujeli ob našem prvem obisku mesta v davno pozabljenih dneh analognega filma. Pred kratkim se je neki amaterski umetnik očitno odločil, da mitološkim zverem nekaj manjka, in jim je dodal kanček rdeče barve na usta in kremplje. Še vedno ni jasno, ali je to izboljšava ali ne, vendar nas vedno nasmeji, ko gremo mimo.
FRANČIŠKANSKA CERKEV
Zgrajena v takoj prepoznavnem, rahlo zavitem baročnem slogu, ljubljanska frančiškanska cerkev iz sredine 16. stoletja dominira Prešernov trg kot velika rožnata torta za rojstni dan. Del večjega kompleksa z dodatnim frančiškanskim samostanom, če imate srečo in so vrata odklenjena, pričakujte nekaj priboljškov znotraj, vključno z Robbovim oltarjem iz 18. stoletja, nekaj očarljivih fresk iz približno 100 let kasneje in kapelo, ki je znana po tem, da vsebuje križ, ki ga je oblikoval nihče drug kot Jože Plečnik. Za tiste, ki ne cenijo finih točk cerkvene arhitekture, vsaj sprednje stopnice ponujajo prijeten kraj za sedenje in opazovanje sveta na čudovit sončen dan.
SPOMENIK FRANCA PREŠERNA
Slovenski narodni pesnik France Prešeren (1800-1849) stoji na trgu, poimenovanem v njegovo čast, ob vznožju Tromostovja. Poleg zanimivega vizualnega učinka, spomenik služi tudi kot osrednja točka za srečanja ljudi v mestu. Postavljen je bil leta 1905, delo arhitekta Maksa Fabianija in kiparja Ivana Zajca, ter prikazuje Muza poezije, ki drži majhen lovorov venec nad njegovo glavo, skupaj z izseki iz njegovih del okoli podstavka.
PREŠERNOV TRG
Formalno stičišče več cest pred enim od starih vhodnih vrat v mesto, in javni trg, odkar so bile sredi 19. stoletja porušene ljubljanske obrambne zidove, je to ena najpomembnejših znamenitosti mesta. Poimenovan po slovenskem narodnem pesniku Francetu Prešernu (nemško, Franz Prescheren, 1800-1849), je priljubljeno mesto za srečanja (zlasti pod velikim kipom moža, po katerem je trg poimenovan) in prizorišče koncertov ter dogodkov v poletnih mesecih. Ta očarljiv mali javni prostor je obdan s številnimi zanimivimi znamenitostmi, vključno z veličastno secesijsko fasado Urbancove hiše, izjemnim primerkom zgodnje 20. stoletne razkošnosti in lokacijo kmalu ponovno odprte veleblagovnice Centromerkur.
TIVOLI PARK
Tivoli je kraj, kjer Ljubljančani, ki ne zapustijo mesta, preživijo vikend. Urejen je bil leta 1813 kot kraj za splošno zdravje in rekreacijo mestnega prebivalstva. Na približno petih kvadratnih kilometrih je ljubljanska ogromna bujna pljuča – dobesedno dve ulici zahodno od mestnega središča – polna dobrih stvari za videti in početi, da je skoraj vredno obiskati slovensko prestolnico samo zaradi tega. Tivoli park, ki se nahaja sredi gričev, je prijetna mešanica trata (pikniki so dobrodošli: kar je v tem delu sveta nekaj posebnega), pašnikov, gozdnatih območij in zabavnih pustolovskih igrišč za otroke (ki bodo najbolj navdušeni nad mini golfom). Najboljši način za uživanje v parku je s kolesom, ki ga lahko poleti najamete na različnih točkah po parku.
Potrebovali boste osebni dokument kot jamstvo, da boste kolo vrnili. Poleg svoje ugleda kot vrhunskega naravnega območja v okolici, Tivoli park gosti tudi številne kulturne znamenitosti, vključno z Mednarodnim grafičnim centrom v čudovitem Tivolskem gradu iz 17. stoletja, Muzejem novejše zgodovine in v najbolj jugozahodnem delu parka, na območju, ki je označeno kot naravni rezervat, ljubljanski živalski vrt. Prav tako bodite pozorni na spomenik Primožu Trubarju na vhodu v park. Trubar je bil zgodnja sila v slovenski literaturi in pri oblikovanju slovenske narodne identitete.
POT SPOMINA IN TOVARIŠTVA
Tudi znana kot Zeleni prstan ali preprosto POT, Pot spomina in tovarištva obkroža mesto in meri približno 33 km. Med drugo svetovno vojno je bila Ljubljana okupirana s strani fašistične italijanske vojske, in da bi preprečili komunikacijo med takratnimi podzemnimi aktivisti v Ljubljani in partizani v okoliškem podeželju, je bila postavljena bodeča žica tam, kjer zdaj poteka pot. Delo na poti se je začelo takoj po vojni, vendar je bila dokončana šele leta 1985. Približno 7.400 dreves zdaj obdaja pot, ki je popolna za tek, hojo ali kolesarjenje. Spominski stebri označujejo lokacije bunkerjev iz vojne, informacijske table pa pohodnika obveščajo o dogajanju na tem območju. Najbližji konec tedna 9. maju, datumu osvoboditve Ljubljane v drugi svetovni vojni, je obeležen z pohodom po poti, v katerem sodelujejo tisoči.
TROMOSTOVJE
Morda najbolj značilna struktura (strukture) Ljubljane, Tromostovje je zanimiva združitev cestnega mostu iz 19. stoletja (ki je sam nadomestil srednjeveški leseni most) z dvema peš mostovoma iz 30-ih let 20. stoletja, ki ju je zasnoval Plečnik, ki je ob tej priložnosti celoten ansambel opremil z lučmi in kamnitimi ograjami.
POKOPALIŠČE ŽALE
Zgrajeno na mestu veliko starejšega pokopališča, ki je bilo povezano z bližnjo (še vedno stoječo) cerkvijo Svetega Križa, je Plečnikova mojstrovina v Ljubljani, dokončana leta 1940. Veliki obokan vhod z belimi kolonadami naj bi predstavljal prehod med svetom živih in mrtvih. Med njimi in samim pokopališčem je vrsta nenavadnih stavb, kapel in spomenikov, vključno s pogrebnim domom Žale. Arhitekturni slogi so raznoliki in odražajo Plečnikovo vizijo enakosti med religijami. Samo pokopališče, ko pridete do njega, je užitek za ogled in vredno dobrega urnega sprehoda. Končno počivališče mnogih slovenskih velikanov, vključno s Plečnikom samim, ima tudi majhno območje, namenjeno judovski skupnosti mesta.
Med Hmeljniki 2, +386 (0)1 420 17 00, [email protected], www.zale.si.
ARHEOLOŠKI PARKI
V letu 14 našega štetja je bil Jezus sredi svojih nerodnih najstniških let, Tiberij je postal drugi cesar Rimskega imperija po smrti svojega očima Avgusta, Kitajsko je prizadela obsežna lakota, zaradi katere so se številni ljudje zatekli h kanibalizmu, in Rimljani so ustanovili stalno civilno naselbino ob slikoviti reki v senci Alp, imenovano Emona, ki bi kasneje zrasla v prikupno malo svetovno prestolnico, imenovano Ljubljana. Poleg tega, da je posodila svoje ime različnim ustanovam 21. stoletja (glej hotel Emonec, restavracijo Emonska Klet in vlak Emona za Dunaj), je ta zgodnja rimska naselbina pustila svoj pečat na – ali bolje rečeno pod – sodobno Ljubljano v obliki dobro ohranjenih ruševin znotraj prvotnega mestnega tlorisa 435m x 523m. Od vseh ostankov, ki jih je zapustila ta zgodnja civilizacija, so bila tri ločena mesta obsežno izkopana in odprta za javnost: Emonanska hiša, zgodnjekrščanski center in rimske stene – vse to sestavljajo arheološki parki Mestnega muzeja Ljubljana.
MESTNI MUZEJ
Čudovit muzej, ki ga vodi ekipa zgodovinarjev, ki znajo ljudem pokazati zgodovino Ljubljane v vseh njenih dobrih in slabih barvah. Muzej prikazuje tako stalne kot začasne razstave in je najboljši kraj v mestu za hitro učenje mestne zgodovine. Najdite modele neizpolnjenih Plečnikovih stvaritev, razkošne kostume, stare fotografije in še veliko več. Oglejte si čudovito spletno stran za prihajajoče razstave.
Gosposka 15, +386 (0)1 241 25 00, [email protected], www.mgml.si.
MUZEJ SODOBNE UMETNOSTI
Skupaj s Slovenskim etnografskim muzejem in podružnico Narodnega muzeja Muzej sodobne umetnosti zaokroža na novo poimenovano ljubljansko Muzejsko četrt, ki se nahaja med Metelkovo in Taborom v središču mesta. Skoraj dve leti trajajoča prenova je nekdanjo upravno stavbo spremenila v najbolj dinamičen umetniški prostor v mestu, s prostori vseh oblik in velikosti, razporejenimi okoli visokega osrednjega atrija. Muzej je osredotočen na dela od 60. let prejšnjega stoletja do danes in se ponaša s stalno zbirko, posvečeno povojnemu avantgardnemu gibanju vzhodne Evrope, kot tudi z izborom del iz svoje sestrske institucije, Muzeja moderne umetnosti. Vsekakor vreden ogleda za ljubitelje umetnosti.
Maistrova 3, [email protected], www.mg-lj.si.
NARODNA GALERIJA
V čudoviti mojstrovini češkega arhitekta Františka Edmunda Škabrouta iz poznega 19. stoletja, s sodobnim prizidkom za dobro mero, ta nadpovprečna galerija prikazuje najboljše iz slovenske umetnosti od 13. stoletja do prve polovice 20. stoletja, vključno s slikami tako pomembnih umetnikov, kot so Ivan Grohar (1867-1911), Richard Jakopič (1869-1943) in Ivana Kobilca (1861-1926). Druga stalna razstava v stavbi je osredotočena na evropsko slikarstvo in vključuje nekaj resnično odličnih primerov renesančnega italijanskega slikarstva do modernejših del iz začetka 20. stoletja. Galerija vsebuje tudi majhno trgovino s spominki, ki ima na voljo več dobrih knjig in razglednic.
Prešernova 24, +386 (0)1 241 54 18, [email protected], www.ng-slo.si.
MUZEJ NOVEJŠE ZGODOVINE SLOVENIJE
Če potrebujete razlog za obisk Tivolija, je ta tukaj. Ta fascinanten muzej v čudoviti graščini iz 18. stoletja predstavlja zgodovino Slovenije od obdobja okoli začetka prve svetovne vojne do slovenskega predsedovanja EU leta 2008. S kombinacijo dobro predstavljenih razstav, vključno s starimi fotografijami, oblačili in gospodinjskimi predmeti, muzej prikazuje pogosto negotovo pot naroda skozi in med obema svetovnima vojnama ter težka in resnično zanimiva povojna komunistična leta. Samo poslopje je vredno ogleda, saj je čudovita kombinacija izvirne baročne arhitekture in zanimivega modernističnega dela slovenskega arhitekta Jurija Kobeja iz leta 1991.
Celovška 23, +386 (0)1 300 96 10, [email protected], www.muzej-nz.si.
CANKARJEV DOM
Zgrajen v petih letih, od poznih 70-ih do zgodnjih 80-ih let 20. stoletja, je Cankarjev dom največji slovenski kongresni, kongresni in kulturni center. Poimenovan po slovenskem pisatelju in politiku Ivanu Cankarju, so vse štiri glavne dvorane poimenovane po slovenskih umetnikih (Gallus, Linhart, Kosovel in Štih). Nahaja se le kratek sprehod od glavnega mestnega trga in gosti več kot 250 prireditev letno, med njimi koncerte, gledališče, ples, film, razstave, kongrese in še več.
Prešernova 10, +386 (0)1 241 71 00, [email protected], www.cd-cc.si.
KINO ŠIŠKA
Po skoraj letu dni prenove je eden najbolj ikoničnih mestnih kinodvoran ponovno odprl svoja vrata leta 2009 kot urbano kulturno središče z več sodobnimi dvoranami za prireditve in razstavnimi prostori. Namenjeno promociji sodobne glasbe, gledališča, plesa in eksperimentalnih dogodkov, že privablja znane regionalne in mednarodne umetnike ter je načrtovano, da bo gostilo okoli 200 dogodkov letno. Večina koncertov poteka v največji večnamenski dvorani, imenovani ‘katedrala’, ki sprejme več kot 932 ljudi. Oglejte si njihovo spletno stran za več informacij in celoten seznam dogodkov.
Trg Prekomorskih Brigad 3, +386 (0)30 310 100, [email protected], www.kinosiska.si.
KRIŽANKE
V mestu, polnem čudovite arhitekture Jožeta Plečnika, je njegova zadnja večja prispevek Ljubljani zagotovo eden najboljših. Ustvarjene v 50-ih letih prejšnjega stoletja posebej za ljubljanski festival, se nahajajo na dvorišču nekdanjega samostana Svetega Križa. Križanke gostijo številna prizorišča, vendar je amfiteatralno odprto gledališče tisto, ki najbolj očara. Ni boljšega kraja za poletne prireditve v cel
