Vsak, ki je gledal Igro prestolov, je verjetno všeč možnost obstoja zmajev. In lahko se poistovetimo, zmaji so ljubki in bruhajo ogenj, ki lahko uniči vaše sovražnike.
Šalo na stran … Slovenija je dom majhnih zmajčkastih bitij, imenovanih človeška ribica. V tem članku bomo razložili vse, kar morate vedeti o človeški ribici in kje jo lahko vidite!
Človeška ribica – skrivnostno mitološko bitje
Človeška ribica je znana tudi kot močeril (Proteus anguinus). Človeška ribica je vodna močeradka, ki živi samo v podzemnih delih Evrope. Človeška ribica pod vodo je, spi in diha. Večina človeških ribic v Evropi živi v Dinarskem gorstvu, kjer je voda čista in neokrnjena.
Človeška ribica je zelo občutljivo bitje, ki se je prilagodilo življenju v popolni temi v svojem podzemnem habitatu.
Človeška ribica v Postojnski jami, Slovenija
Človeške ribice so običajno dolge okoli 25-30 centimetrov. Človeška ribica je cevasto oblikovana močeradka, ki je edini vretenčar v Evropi, ki živi izključno pod zemljo. Človeška ribica v Sloveniji ima popolnoma nerazvite oči in notranje uho za ravnotežje in sluh.
Življenjska doba človeške ribice v Sloveniji je okoli 100 let, povprečna življenjska doba človeške ribice pa je 69 let. Človeška ribica se prehranjuje z majhnimi raki, črvi, polži in različnimi drugimi nevretenčarji. Tudi če primanjkuje hrane, lahko človeška ribica preživi brez hrane več let, kar ne moremo reči za nas.
Njena dolgoživost je posledica več dejavnikov, predvsem njenega zaščitenega statusa in dejstva, da živi v zelo kontroliranem okolju brez plenilcev (razen bliskavic). Zato, če kdaj vidite človeško ribico v Sloveniji, poskrbite, da je bliskavica izklopljena, preden posnamete fotografijo za svoj Instagram profil.
Človeška ribica plava s serpentinastim zvijanjem telesa, skupaj z nekaj gibi svojih nerazvitih nog. Sprednje noge imajo tri prste, zadnje pa samo dva.
Najpomembnejši vidik človeške ribice ali močerila je zagotovo ta, da živi samo v zelo čisti vodi. Če človeška ribica izgine iz vode, to lahko pomeni onesnaženje, zato smo Slovenci veseli, da “majhni zmaji” že tako dolgo živijo v svojem podzemnem svetu, kar kaže na čistočo podzemnih voda v Sloveniji.
Poreklo imena človeška ribica
Proteus ali močeril je dobil vzdevek “človeška ribica” zaradi svoje mesnate barve kože. Njegova koža nima zaščitne pigmentacije. Če je izpostavljena svetlobi, se koža začne temniti. Obstaja tudi črni močeril, ki živi bližje površju in ga najdemo v bližini Črnomlja.
V Sloveniji človeško ribico imenujemo – človeška ribica, vendar je izgovorjava človeška ribica lahko precej težka za tujce, ki se še učijo slovenskega jezika.
Človeška ribica je bila prvič omenjena leta 1689, ko je slovenski naravoslovec Janez Vajkard Valvasor v svoji knjigi Slava Vojvodine Kranjske zapisal, da so po močnem deževju človeške ribice naplavile iz podzemnih voda. Valvasor je tudi zapisal, da so takratni domačini verjeli, da so človeške ribice mladiči jamskih zmajev. Verjeli so tudi, da v Postojnski jami živi velik zmaj, zato so človeške ribice še danes znane kot “zmajski mladiči”.
Valvasor je skrivnostno zmajčkasto bitje opisal kot kuščarja, vendar krajšega, kar je ljudi spominjalo na črva ali golazen. Zanimivo, kajne? Na kaj vas spominja? Sporočite nam, kaj mislite o človeški ribici v Sloveniji.
Močeril ali človeška ribica je v stoletjih, odkar je Valvasor pisal o bitju, podobnem kuščarju, zmaju in črvu, pridobila veliko prepoznavnost. Charles Darwin jih je slavno uporabil kot primer za svojo teorijo o redukciji struktur zaradi neuporabe, saj je citiral njihovo slepoto kot nekaj, česar so se skozi čas znebili.
Človeška ribica v Sloveniji
Veliko vrst človeških ribic živi v Postojnski jami v Sloveniji. Postojnska jama je ena največjih slovenskih jam. Odkritih je bilo (le) okoli 24.340 metrov jamskega sistema v Postojni. Velik del jame ostaja neraziskan, zato je morda v Postojnski jami še več človeških ribic.
Najstarejša znanstvena revija v Sloveniji je po njih dobila ime, imenovana “Proteus”, in je bila prvič objavljena leta 1933. Človeška ribica se je prav tako znašla na tolarskem kovancu, dokler leta 2007 evro ni zamenjal slovenske valute.
Čeprav je človeška ribica najbolj povezana s Postojno, ni najdena le tam. Naravna domovanja ima tudi v Italiji, na Hrvaškem, v Bosni in Hercegovini.
Rojstvo človeške ribice v Postojnski jami
Ena izmed samic močerila je leta 2013 v Postojnski jami odložila nekaj jajčec, vendar se nobeden izmed zarodkov ni izlegel. Odrasla samica človeške ribice se običajno razmnožuje vsakih 12,5 let in odloži povprečno 35 jajčec. Zarodki se razvijajo med 86 in 140 dnevi, odvisno od temperature vode. Nato traja 14 let, da mlade človeške ribice dosežejo spolno zrelost.
30. maja 2016 ob 10:48 je bila Postojnska jama, ena najlepših kraških jam na svetu (ne hvalimo se), prizorišče izleganja prve mlade človeške ribice, odkar je ta redka vodna močeradka začela odlagati jajčeca januarja. Tokrat so bili biologi pri skrbi za razvoj jajčec veliko bolj previdni.
To je bil zgodovinski dogodek, ki ga je bilo mogoče opazovati prvič v 200-letni javni zgodovini jame. Čudežno rojstvo človeške ribice v Sloveniji, ki ga je spremljala javnost po vsem svetu, bi vas lahko navdihnilo za obisk kraškega podzemlja in spoznavanje njegovih najbolj znanih prebivalcev – človeške ribice, znane tudi kot “zmajski mladiči”.
Mlada človeška ribica je prišla na svet natanko štiri mesece po tem, ko je starš odložil prvo jajčece v akvarij. Očitno ni mogla čakati, saj je dobesedno “izstrelila” v enem poskusu. Da bi se seznanila s svojim domom, je najprej zaplavala po akvariju, preden se je umirila na dnu rezervoarja. Njeno prihajanje na svet so posnele infrardeče kamere, prvi posnetek izleganja jajčeca človeške ribice pa ima neprecenljivo vrednost za biologe.
Človeško ribico boste lahko videli, ko boste obiskali Postojnsko jamo.
, je skrivnostno bitje, ki živi v podzemnih vodah Evrope, predvsem v Sloveniji.){kind=link}