Prihaja nova gospodarska mreža Alpe Adria Connect

0
678

Prvi dogodek Alpe Adria Connect je čezmejno povezal poslovneže in organizacije iz avstrijske Koroške ter Slovenije tako na okrogli mizi kot tudi za gurmansko obloženo mizo z izjemnima chefoma

Predstavniki gospodarstva, politike in turizma so danes na okrogli mizi z naslovom Alpe Adria: gospodarska ali kulinarična destinacija razpravljali o trenutnih izzivih med avstrijsko Koroško in Slovenijo med energetsko krizo, grozečo recesijo in ključnimi v prihodnost usmerjenimi kooperacijami.

Sodelovali so direktorica Zbornice osrednjeslovenske regije pri GZS Marjana Majerič, predstavnik Agencije za spodbujanje investicij na avstrijskem Koroškem BABEG Jernej Dvoršak, mestni svetnik za gospodarstvo in turizem Celovec Max Habenicht, predsednik gostinske panoge Gospodarske zbornice avstrijske Koroške Stefan Sternad, predsednik Združenja Managerjev Slovenije Andrej Božič in lastnik The Slovenia Niko Slavnič.

V sklopu okrogle mize je bil predstavljen tudi nov format gospodarske mreže Alpe Adria Connect, ki bo maja 2023 v Ljubljani nadgradil sodelovanje.

Alpe Adria je običajno smatran kot družbeno-kulturni prostor med Slovenijo, Italijo in Avstrijo. Nova mreža pa je namenjena ustvarjanju novih priložnosti tudi z evropskimi Interreg razpisi, ki bodo omogočili več čezmejnega sodelovanja na tem območju. Podprti bodo projekti za krožno gospodarstvo, socialne inovacije in približevanje Evrope državljanom.

Pobudnik projekta je podjetnik Niko Slavnič, ki je ustvaril omenjeno mrežo skupaj z družbo BABEG, Standortmarketing Kärnten in z Vesno Hodnik iz SGZ, Slovenske gospodarske zveze v Celovcu. »Glavni fokus projekta so večji gospodarski in okoljski izzivi v prihodnjih letih, ki pa jih bomo lahko reševali le s sodelovanjem,« je izpostavil Slavnič. V naslednjih letih bodo tako v ospredje postavili zeleno gospodarstvo in turizem, pametno specializacijo, mobilnost in oskrbne verige, treninge vodstva ter izmenjavo zaposlenih.

O ključnih temah se bo ob kulinariki spregovorilo na dogodku maja naslednje leto, ko bodo potekala dnevna mrežna srečanja pomembnih gospodarskih institucij, podjetij in političnih predstavnikov. »Skupni raziskovalni projekti, širitev medsebojnih poslovnih dogovorov ter rešitve za izboljšanje logistike in mobilnosti med Koroško ter Slovenijo so najpomembnejše točke agende Alpe Adria Connect,« ocenjuje Jernej Dvoršak.

Hkrati si želijo tudi določiti stične točke, ki bodo vodile do čezmejnih projektov, dogovorov in rešitev na trgu delovne sile. Slavnič še ocenjuje, da kot evropska regija lahko delujejo tudi kot model za razširjen gospodarski in kulinarični razvoj. »Menim, da bo tesnejša povezava naredila občuten doprinos k temu,« je še obrazložil.

Alpe Adria Connect je tako vpeta v že obstoječe tesne povezave na gastronomski ravni preko Dnevov alpsko-jadranske kuhinje, ki se bodo odvijali septembra v Celovcu in kasneje po regiji. Na dogodku kuharji, proizvajalci in strokovnjaki s področja gastronomije ter hrane izmenjujejo ideje. Posebnost dogodka je tudi uvodni Slovenski večer, ki je bil povod za razvoj te nove mednarodne mreže.

Še nekaj pomembnih gospodarskih dejstev:

  1. Koroška v tujini ustvari več kot osem milijard evrov.
  2. V Avstriji živi skoraj 23 tisoč Slovencev (pred 10 leti manj kot 8 tisoč).
  3. Dnevno na delo v Avstrijo migrira nekje med 23 tisoč in 25 tisoč oseb.
  4. V Avstriji je bilo leta 2020 odprtih skoraj 300 podjetij z večinskim slovenskim kapitalom, od tega jih je 114 na avstrijskem Koroškem.
  5. Blagovna menjava med Slovenijo in Avstrijo je v letu 2021 po močnem upadu v letu poprej zrasla daleč nad predkrizno raven. Skupno znaša 5,90 milijard evrov, pri čemer Slovenija uvaža 1,07 milijard več, kot jih izvaža.
  6. Najpomembnejše panoge pri izvozu v Avstrijo so: stroji ali vozila (763 mio evrov), predelano blago (525 mio evrov), drugi končni izdelki (306 mio evrov) in goriva ali energija (305 mio evrov). Pri uvozu iz Avstrije pa: predelano blago (828 mio evrov), stroji ali vozila (568 mio evrov), goriva ali energija (568 mio. evrov) in kemijski proizvodi (539 mio evrov).
  7. Blagovna menjava med Slovenijo in Koroško je leta 2021 narasla na skupno 597 mio evrov (+ 21 %) in se je s tem vrnila na predkrizno raven. Slovenija je s tem za koroška podjetja 4. najpomembnejša država pri izvozu in 6. najpomembnejša pri uvozu blaga. Najpomembnejše panoge so stroji in mehanske naprave, električni aparati in elektrotehnika, les in lesni izdelki ter plastika ali umetne mase.

Nasploh je razvoj avstrijskega gospodarstva po prvem šoku pandemije že v letu 2021 zelo pozitiven in tudi podatki za prvi kvartal 2022 so obetavni. Tako je npr. promet pri energetiki zrasel na 67,9 mrd evrov (+73 %), medtem ko je v letu poprej še padel za 6 %. Podobno sliko imamo pri proizvodnji, kjer je zrasel promet leta 2021 na skupno 215 mrd evrov (za 18 %, leto poprej -9 %). Zanimiva je med drugim panoga elektronike, kjer je promet leta 2020 upadel le malo (-2 %), leta 2021 pa zrasel za 32 % na 9,84 mrd evrov.

Manj optimistično sliko nam kaže panoga gostinstva in hotelirstva, ki je bila leta 2019 po številu zaposlenih še 3. največja v Avstriji po letu 2020 pa izgubila več kot 50 tisoč zaposlenih. Ti so se po koncu ukrepov le deloma vrnili nazaj v to panogo. Hkrati se je tudi promet zmanjšal za 27 % na skupno 16 mrd evrov v letu 2020. Število nočitev, ki je padlo že leta 2020 na 97,9 mio (-35,9 %), pa je padlo leta 2021 še za dodatnih 18,7 % na 79,6 mio nočitev za celotno Avstrijo. 

(Vir: Slovenska gospodarska zveza v Celovcu)

Več informacij in rezervacija intervjujev z gosti:

Niko Slavnič – The-Slovenia

telefon: +386 41 690 666

e-pošta: [email protected]