Izjemno močan naliv povzročil katastrofalne poplave v severni in osrednji Sloveniji avgusta 2023
Avgusta 2023 je Slovenijo zajela tragedija, saj se je po daljšem obdobju intenzivnih padavin začelo izjemno močno deževje, ki je povzročilo poplave v severnih in osrednjih delih države.
Gre za najhujšo naravno nesrečo v zgodovini Slovenije. Po podatkih Agencije Republike Slovenije za okolje (ARSO) je bilo najhuje prizadeto območje predgorij Julijskih Alp, ki se razteza od Idrije preko Ljubljanske kotline do Koroške, kjer je padlo med 150 do 200 litrov dežja na kvadratni meter.
Zaradi daljših nalivov je ARSO izdal rdeče opozorilo za severovzhodno, severozahodno in osrednjo Slovenijo, ki je veljalo do 4. avgusta do polnoči.
Škoda presega 500 milijonov evrov, prizadeti številna naselja in infrastruktura
Poplave so zajele kar dve tretjini slovenskega ozemlja, prizadele pa so predvsem cestno, energetsko in bivalno infrastrukturo. Po prvih grobih ocenah škoda presega 500 milijonov evrov.
Veliko naselij je poplavljeno, prometne povezave so prekinjene na Severnem Primorskem, Gorenjskem in Koroškem. Reke so prestopile svoje bregove na Idrijskem, Cerkljanskem in Škofjeloškem.
V občutno ogroženih območjih so oglasili sirene za nevarnost pred zemeljskimi plazovi in poplavami.
Intervencije gasilcev, civilne zaščite in vojske
Gasilci, civilna zaščita in vojska so bili v stalni pripravljenosti, saj so v prvih 12 urah posredovali kar 168 krat v 1039 intervencijah. Med njihovimi nalogami je bilo prečrpavanje vode iz zalitih objektov, prekrivanje sproženih plazov ter odstranjevanje naplavin in odnesenih vozil. Številna naselja so bila evakuirana, da bi zaščitili prebivalce pred nevarnostmi poplav in plazov.
Prometne povezave in infrastruktura na udaru
Med katastrofalnimi poplavami, ki so prizadele severne in osrednje dele Slovenije, je bilo več cest in prometnih povezav popolnoma ali delno zaprtih zaradi podrtih vozišč, nanosov peska in blata, visoke vode na cestiščih ter ogroženosti zaradi zemeljskih plazov. Te zaprtje cest je povzročilo velike ovire za mobilnost in dostop do prizadetih območij. Med najbolj prizadetimi cestami so bile:
- Gorenjska avtocesta (A2): Zaradi obsežnih poplav je bila Gorenjska avtocesta zaprta na več odsekih, kar je povzročilo omejitve v prometu na tem pomembnem severnem avtocestnem koridorju.
- Štajerska avtocesta (A1): Prav tako je bila štajerska avtocesta deloma zaprta na dveh odsekih zaradi poplavljenega cestišča.
- Regionalne in lokalne ceste: Poplave so prizadele tudi številne regionalne in lokalne ceste, predvsem na območjih zemeljskih plazov in visoke vode. Na teh cestah so bili podrti deli vozišč, ki so otežili prehod in dostop do prizadetih naselij.
- Ceste na Gorenjskem: Številne ceste na Gorenjskem, predvsem v okolici Idrije, Kamnika, Komende, Kranja in Škofje Loke, so bile zaradi razlivanja rek in hudournikov poplavljene in neprehodne.
- Ceste na Koroškem: Na območju Koroške so se vodotoki močno razlili in zalili ceste, kar je povzročilo otežen promet in težave pri dostopu do nekaterih naselij.
Zaradi poplavljenih cest in železniških povezav je bil javni potniški promet močno oviran, kar je dodatno prispevalo k težavam in oteženemu reševanju situacije. Ob izjemnih naporih gasilcev, civilne zaščite in vojske je bilo potrebno intenzivno delo na sanaciji cest in infrastrukture, da bi omogočili ponovno vzpostavitev prometnih povezav in lažji dostop do prizadetih območij.
Mednarodna pomoč in solidarnost za pomoč prizadetim
Slovenija se je v teh težkih časih obrnila na mednarodno skupnost za pomoč. Prek mehanizma Evropske unije na področju civilne zaščite in mehanizma Nata za odzivanje na naravne in druge nesreče je zaprosila za pomoč.
Evropska unija je izrazila pripravljenost na možno aktivacijo evropskega solidarnostnega sklada, da bi Sloveniji pomagala pri soočanju s posledicami poplav. Slovenija je tudi zaprosila za satelitsko izdelavo zemljevidov, s katerimi bo lažje ocenila obseg škode in usmerila sredstva za obnovo in pomoč prizadetim.
