Na Slovenski kulturni praznik SEM vstopa v pustni čas – z novo priložnostno razstavo

0
463
Ta star in ta stara, foto Adela Pukl, Vrbica

Slovenski etnografski muzej se pridružuje obeleževanju Prešernovega dne in v sredo, 8. februarja 2023 med 10.00 in 18.00 na široko odpira vrata s prostim vstopom. 

Kulturni praznik bo v SEM že peto leto zapored pustno obarvan, saj na ogled postavlja pustne like iz Vrbice pri Ilirski Bistrici, katerih oprave je odkupil v preteklem letu za svojo zbirko. Tokrat predstavlja Vrbišće šjme.

Odprtje razstave bo v sredo, 8. februarja 2023, ob 12.00 v Slovenskem etnografskem muzeju. Na dogodku bodo prisotni člani Kulturno turističnega društva Vrbišće Šjme Vrbica oblečeni v svoje tradicionalne pustne like. Obiskovalci se bodo lahko posladkali s krofi, ki jih za dogodek prispeva podjetje Žito, d.o.o..

Beu louc in zastavonoša, foto Miha Šiček_Vrbica 2022

O razstavi Vrbišće šjme:

Priložnostna razstava, ki bo na ogled med 8. februarjem in 19. marcem 2023, predstavlja sedem celotnih pustnih oprav vrbiških šem (beli in črni lovec, par belih šjm, ciganko*, cigana* in medveda), fotografije drugih pustnih likov ter različna kopita za izdelavo usnjenih obraznih mask.

Vrbiške šeme so pustna skupina z okoli šestdesetimi liki iz vasi Vrbica pri Ilirski Bistrici. Liki se delijo na bele ali gosposke šeme in na črne šeme ali podložnike. Najprepoznavnejša in po nastanku najstarejša lika sta beli in črni lovec (louc). Na pustno nedeljo v vasi zaživi nemo gledališče, v torek v vasi pripravijo poberijo, v sredo (na pepelnico) pa skupina pokoplje pusta.

Posebnost vrbiških šem so usnjene obrazne maske – larfe. Vsak pustni lik ima svojo larfo. Izdelava usnjene maske, ki je dolgotrajen proces, zahteva posebna znanja in veščine ter ustvarjalnost in iznajdljivost izdelovalca. V prvi delovni fazi iz primernega lesa izdelajo kopito v velikosti in obliki glave (za vsak lik imajo svoje kopito). Usnje najprej namakajo v vodi, da se primerno zmehča. Nato ga napnejo čez kopito in pripnejo s posebnimi žebljički, da se posuši in dobi obliko. Tako oblikovanemu izrežejo odprtine za oči in usta, mu morda dodajo brke, gube …, na koncu larfo pobarvajo. Usnjene larfe zna izdelati le še nekaj posameznikov, ki svoje znanje prenašajo na mlajše generacije: Boris Čekada, Janez Čekada, Marijan Prosen, Tomaž Prosen.

Najstarejši znani ohranjeni dokument o pustnih likih iz Vrbice je fotografija iz leta 1935, ko so šeme obiskale Ilirsko Bistrico. Takrat je skupina štela 28 likov, sodelovali pa so lahko le moški. Po drugi svetovni vojni so pustovanje obnovili, leta 1968 pa so vanj vključili tudi ženske.

Raznolikost slovenske pustne dediščine se kaže v številnih, a manjših lokalnih tradicionalnih pustovanjih. Le ta kažejo na veliko živost in pomen, ki ga imajo pustne šege in prireditve v življenju ljudi, nedvomno pa so tudi pomembne sooblikovalke lokalne identitete. In tako je tudi v Vrbici, kjer so »doma« Vrbišće šjme (Vrbiške šeme).

Priložnostno razstavo je pripravil SEM kot Koordinator varstva nesnovne kulturne dediščine. Avtorica razstave: mag. Adela Pukl; kustosa razstave: mag. Adela Pukl, Miha Špiček;

strokovni sodelavci razstave: mag. Anja Jerin, Tomaž Prosen, Boris Čekada, Blaž Verbič.

*Imena likov so povzeta po lokalnem poimenovanju

Kulturni praznik v SEM – prost vstop

Program:

12.00: Odprtje priložnostne razstave Vrbišće šjme, obisk pustnih likov iz Vrbice in krofi za obiskovalce

10.00 – 18.00: Odprti mikrofon: obiskovalci vabljeni k branju Prešernove poezije

15.00 – 16.30: Med šemami in konji, ustvarjalna delavnica Malega mojstra

Razstave na ogled:

Razen razstave Vrbišće šjme, so to občasna razstava Belo zlato: zgodbe o bombažu, preko katere spoznavamo surovino, ki je soustvarila globalni kapitalistični sistem in s tem sooblikovala svet; občasna razstava Sveti konji – nebesni jezdeci, ki skozi opredmeteno gradivo predstavlja bogato zapuščino mitološkega in simbolnega pomena konjev, samorogov, kentavrov, krilatega Pegaza, božanskih jezdecev; občasna razstava Ljudska umetnost med domom in svetom z zbirko SEM in zbirko ljudske umetnosti NSK skupine IRWIN; na ogled je stalna razstava Plečnikova Lectarija, ki izpostavlja  medičarske in svečarske izdelke, rokodelska znanja in sodelovanje, prijateljstvo, ljubezen in življenjski zgodbi dveh družin, ki ju povezujeta Ljubljana in arhitekt Jože Plečnik; ter stalna razstava Med naravo in kulturo – zakladnica slovenske in zunaj evropske dediščine vsakdana in praznika z več kot 3000 razstavljenimi predmeti.

Za otroke in družine je SEM ob kulturnem prazniku pripravil ustvarjalno delavnico Med šemami in konji  (15.00-16.30), še posebej pa družine vabljene k raziskovanju Delavnice Pri malem mojstru (10.00-18.00). Odprta so tudi Trgovina SEM ter Tkalski in Lončarski atelje.