Tehnični podatki niso formalnost, ampak odgovor na način dela
Pri izbiri električnega orodja se večina uporabnikov najprej ozre po moči motorja ali ceni. Razumljivo, a nezadostno. Moč pove le del zgodbe. Tisto, kar dejansko odloča o uporabnosti orodja v praksi, so navor, vrtljaji in način vpetja nastavkov. Brez teh podatkov je primerjava dveh orodij pogosto le ugibanje.
Orodje mora ustrezati trem stvarem hkrati: materialu, s katerim delamo, pogostosti uporabe in vrsti opravila. Šele takrat tehnični podatki dobijo pravi pomen.
Kdaj je pomembnejši navor in kdaj vrtljaji
Pri vijačenju, delu z večjimi vijaki, gostejšimi materiali in zahtevnejši montaži je ključen navor – vrtilna sila, s katero orodje obrača nastavek. Premalo navora pomeni zataknjen vijak, poškodovano glavo ali nedokončan spoj. Preveč nenadzorovanega navora pa lahko poškoduje material ali navoj.
Pri vrtanju, brušenju, rezanju in splošni obdelavi materiala je pomembnejše število vrtljajev. Hitrejši vrtljaji omogočajo hitrejšo obdelavo, vendar niso vedno prednost. Previsoki vrtljaji lahko povzročijo pregrevanje, hitrejšo obrabo nastavkov ali slabši nadzor nad orodjem.
Pri vrtalnikih, vijačnikih, kotnih brusilkah, žagah in brusilnikih je zato treba gledati kombinacijo, ne le najvišjo številko v tehničnem opisu.
Vpetje določa, kateri nastavki pridejo v poštev
Vpetje ni podrobnost. Neposredno vpliva na združljivost orodja z nastavki, prenos sile in stabilnost med delom. Klasična vrtalna glava je pogosta pri vrtalnikih, medtem ko SDS vpetje uporabljamo pri udarnem vrtanju, kjer so obremenitve bistveno večje.
Pri kotnih brusilkah vpetje določa, katere plošče lahko uporabimo. Pri vbodnih, sabljastih in krožnih žagah pa je od vpetja odvisno, kateri listi so primerni za varno in natančno delo.
Napačno vpetje pomeni omejen nabor nastavkov, ne glede na to, kako zmogljivo je sicer orodje.
Izbira orodja glede na material in obremenitev
Pri delu s kovino so pomembni stabilnost, nižji nadzorovani vrtljaji, ustrezni svedri in po potrebi hlajenje.
Pri lesu sta v ospredju hitrost in čist rez, zato izbiramo žago ali vrtalnik, ki omogoča natančno vodenje in primerno hitrost obdelave.
Pri montažnih delih je ključen navor, možnost nastavitve stopenj in dober oprijem orodja. Pri delu v delavnici ali na vzdrževanju pa prevladajo vzdržljivost, ergonomija in možnost daljše neprekinjene uporabe.
Najpogostejša napaka: orodje izberemo po enem podatku
Ena številka – bodisi vati, vrtljaji ali zgolj znamka – ne pove dovolj. Smiselna izbira upošteva kombinacijo: namen uporabe, material, obremenitev, vpetje, razpoložljive nastavke in ergonomijo.
Pri Fridru se pri izbiri električnega orodja osredotočamo prav na to, da uporabnik ne dobi le “močnega” orodja, temveč orodje, ki dejansko ustreza delu v delavnici, montaži, proizvodnji ali vzdrževanju. Tako je izbira bolj premišljena, delo pa varnejše, natančnejše in učinkovitejše.
