29. novembra je v prostorih NLB Galerije Avla na Trgu republike 2 v Ljubljani potekala otvoritev razstave z naslovom Metoda, oblika, material – razvoj Trga republike in Ravnikarjeva arhitektura kot učni raziskovalni poligon, ki prikazuje njegovo arhitekturno načrtovanje in razvoj osrednjega trga slovenske prestolnice. Razstava je nastala v sodelovanju NLB in Fakultete za arhitekturo v Ljubljani, zasnovala in oblikovala pa jo je asistentka Katarina Čakš s študenti in docentom Rokom Žnidaršičem, podžupanom Ljubljane in profesorjem na Fakulteti za arhitekturo. Ogledate si jo lahko vse do pomladi 2024, in sicer v času poslovanja NLB poslovalnice, kjer domuje NLB Galerija Avla.
Leto 2023 je razglašeno za leto arhitekta Edvarda Ravnikarja, ki je ustvaril mednarodno prepoznaven opus, zaradi katerega se slovenska prestolnica umešča ob bok svetovnim metropolam. Osrednji del tega opusa predstavlja Trg republike, osrednji državni trg s kulturnim središčem in obema prepoznavnima stolpnicama. Na razstavi je predstavljen proces večletnega obdobja načrtovanja tega izjemnega javnega prostora. Skozi genezo projekta Trga republike in Cankarjevega doma sledimo razkroju statičnega prostora v dinamično kompozicijo, v nizanje prostorov različnih značajev in oblik. V razvoju predstavljenega projekta se odraža Ravnikarjeva metoda dela – ustvarjalen proces stalnega preverjanja doseženega, ki omogoča tudi odzivanje na nenehne vsebinske, finančne in prostorske spremembe.
Irena Čuk, direktorica Zavoda za upravljanje kulturne dediščine NLB, je na otvoritveni slovesnosti poudarila: »NLB ohranjanju kulturne dediščine namenja posebno pozornost, zato ima v sestavi svoje bančne skupine neprofitni zavod, ki upravlja z zbirko bančnih artefaktov in največjo slovensko zasebno zbirko likovnih del moderne in sodobne umetnosti ter vodi Bankarium, Muzej bančništva Slovenije in Galerijo Avla. Izjemno sem ponosna, da smo v čast arhitektu Ravnikarju uspeli v sodelovanju s Fakulteto za arhitekturo pripraviti razstavo v NLB stolpnici, ki je spomenik dediščini arhitekturne in bančne stroke, hkrati pa eno izmed najbolj prepoznanih Ravnikarjevih del.« Izpostavila je še dva najnovejša projekta tj. ustvarjanje nove zbirke sodobne umetnosti NLB Skupini domače regije JV Evrope in izgradnja galerije sodobne umetnosti v stavbi Bankariuma na Čopovi v Ljubljani, katere otvoritev je načrtovana za jesen 2024. »Z ustanovitvijo nove zbirke in nove galerije v Zavodu združujemo poslanstvo finančnega opismenjevanja z likovnim opismenjevanjem in mecenstvom umetnosti, »je zaključila Čukova.
Dekan Fakultete za arhitekturo profesor Miha Demšar je v nagovoru poudaril: »Posebej ponosen in vesel sem, da razstavo, posvečeno Ravnikarju, odpiramo ravno na mestu samem, v stolpnici na Trgu republike, ki je njegovo ključno delo, hkrati pa najpomembnejši simbol slovenske državnosti v arhitekturnem smislu. Združuje in povezuje banko, mesto in državo, pa tudi Fakulteto za arhitekturo, ki je dedič Plečnikovo/Ravnikarjeve tradicije.« Spomnil je na misel Ravnikarja: Napredek je nadaljevana tradicija, tradicija pa je ohranjen napredek. »Ta njegova misel odpira razmislek o povezavi med teorijo, urbanizmom in arhitekturo, šolo in mestom, mladimi in starejšimi, med preteklostjo in prihodnostjo. Ravnikarjevo delovanje je izrazito kompleksno. Ravno kompleksnost razumevanje in branja arhitekture pa je tisto, kar je najbolj pomembno, da se študentje naučijo in spozna tudi široko publika: kaj vse arhitektura zmore, kaj jo določa, na kaj vse vpliva in v kaj vse je vpeta.«
Docent na Fakulteti za arhitekturo Rok Žnidaršič je izpostavil, da si v neposredni bližini lahko ogledamo več razstav, posvečenih Edvardu Ravnikarju. »Poleg te v NLB Galeriji Avla še razstavo v avli stolpnice na Trgu republike 3 in dve v Cankarjevem domu, naštetim pa se bo pridružila še razstava v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje. Ravno v tem mozaiku razstav je izjemna širina, odpira izjemne možnosti in to je zelo koristno. Ta mozaik različnih pogledov je tisti, ki kaže na nadaljevanje Ravnikarjeve misli in dela, ki je bilo ves čas raziskujoče in kolikorseda prevratno tudi znotraj njegovega samega opusa. To lepo kaže razstava Metoda, oblika, material, ki je na enem primeru iskala metodo njegovega dela: kako se je Ravnikar kot arhitekt, pedagog, mislec, slikar loteval konkretnega prostora in kako ga je razumel.«