V Gorjanskem na zahodnem robu Krasa, le nekaj kilometrov od morja, nastajajo vina, ki ne skrivajo svojega izvora. Družinska klet Čotar jim pusti čas, da v vkopani kraški kleti razvijejo samosvoj značaj, nato pa vsako steklenico simbolično podpiše s prstnim odtisom. To niso vina, ustvarjena po bližnjicah, temveč vina kamna, rdeče zemlje, potrpežljivosti in odločnega vinarskega podpisa.

Zgodba, ki je zrasla iz kamna

Čeprav ima družina Čotar vinogradništvo v krvi, je današnja kmetija nastala praktično iz nič. Leta 1974 so v živo skalo vkopali prvi del kleti in za lastno gostilno pridelali prvi vini – teran in kraško belo. Kar se je začelo kot vino za domačo mizo in goste, je postopoma preraslo v eno najbolj samosvojih kraških vinskih zgodb.

Prva vina za prodajo, letnik 1988, so ustekleničili leta 1990. Klet so nato skozi leta širili; drugi del je nastal leta 1989, dokončno podobo pa je dobila leta 2002. Danes družinsko zgodbo ustvarjata Branko in Vasja Čotar, pri čemer ostaja njihovo temeljno vodilo nespremenjeno: vino mora govoriti o prostoru, iz katerega prihaja, in o človeku, ki ga je ustvaril.

Vinogradi med kamnom, burjo in morjem

Družinska kmetija z vinogradi, hišo in kletjo leži v Gorjanskem, približno pet kilometrov od morja. Tu Kras pokaže obe plati svojega značaja: pokrajina je kamnita, divja in izpostavljena burji, hkrati pa jo zaznamujeta sredozemska bližina in značilna rdeča kraška zemlja.

Čotarjevi so ekološka kmetija, vinograde pa obdelujejo naravi prijazno. Njihovih sedem vinogradniških leg – Pečina, Olarija, Dražna, Dusce, Polje, Kot in Ivanji grad – skupaj obsega 7,5 hektarja. Na hektarju raste približno 6.000 trt, obremenitev pa je nizka, le od 3.500 do 4.000 kilogramov grozdja na hektar. Polovico zasaditev predstavljajo bele in polovico rdeče sorte: vitovska, malvazija, sauvignon, refošk, merlot in cabernet sauvignon.

Trgatev poteka pozno jeseni, ko grozdje doseže fenolno zrelost. Takšen pristop zahteva potrpežljivost in dobro poznavanje vsakega letnika, vendar omogoča, da se značaj sorte in kraškega terroirja izrazita brez olepševanja.

Vinska klet tedna: Medot

V srcu Goriških brd, v Dobrovem, nastaja ena najbolj prepoznavnih slovenskih zgodb o rebuli, peninah in družinski tradiciji. Medot ni le vinska klet, ampak nadaljevanje vizije Zvonimirja Simčiča, ki se ga je zaradi njegove predanosti rebuli oprijel nadimek »oče rebule«. Njegovo delo je pomembno zaznamovalo razvoj Brd, ohranitev rebule in pot regije med najbolj zanimive bele vinske pokrajine. Na Medotu pravijo, da se v vsaki steklenici prepletajo tradicija, narava in strast, začetek njihove zgodbe pa je preprosto narava — in njeno bogastvo, opoka. Zgodba, ki se prenaša skozi generacije Vinska tradicija družine Simčič z domačije Medot sega v leto 1812, […]

Po etažah vse globlje v klet

Posebnost Čotarjeve kleti ni le to, da je vkopana v živo skalo, temveč tudi način, kako vino v njej nastaja. Od grozdja do stekleničenja se postopoma seli iz etaže v etažo, vedno globlje pod površje. Dolžino maceracije določijo glede na letnik in presojo vinarja, zato postopek ni vnaprej zapisan recept, ampak odziv na grozdje, ki ga je dala posamezna sezona.

Alkoholna fermentacija poteka spontano, brez dodajanja selekcioniranih kvasovk, v sodih velikosti od 200 do 2.000 litrov. Vino do prvega pretoka ostane na drožeh brez dodanega žvepla, nato pa zori v že ovinjenih hrastovih sodih. Bela vina zorijo najmanj dve leti, rdeča pa štiri do pet let.

Vin ne filtrirajo, zato se lahko v steklenici pojavi usedlina. Pri Čotarjevih je ne razumejo kot napako, temveč kot naravno posledico minimalnega poseganja v vino in njegovega počasnega razvoja.

Prstni odtis kot simbol samosvojosti

Etikete Vin Čotar so prepoznavne po prstnih odtisih. Ti izražajo zaupanje v vino, njegovo edinstvenost in razlike med posameznimi steklenicami, hkrati pa so simbolični podpis vinarja. Podoba se popolnoma ujema z njihovo filozofijo: vsako vino je rezultat kraške zemlje, letnika in odločitev človeka v vinogradu ter kleti.

Med belimi vini nastajajo vitovska, malvazija in sauvignon, med rdečimi pa teran, merlot, cabernet sauvignon ter Terra Rossa – zvrst terana, merlota in cabernet sauvignona. Ponudbo dopolnjujeta bela in črna peneča se vina ter posebno vino Sladkominka.

Vabilo v pristni Kras

Obisk kleti Čotar ni le pokušina vina, ampak srečanje s Krasom v njegovi najbolj neposredni obliki. V vkopani kleti, med dolgo zorečimi vini in zgodbami družine, postane jasno, zakaj njihovih vin ne določata moda ali hitenje. Določajo jih prostor, čas in prepričanje, da mora dobro vino ohraniti svoj izvor.

Za informacije in dogovor o obisku se predhodno obrnite na vinsko klet.

Kontakt

Vina Čotar

Gorjansko 4a

6223 Komen, Slovenija

Telefon: 041 870 274 (Vasja), 041 667 126 (Branko), 040 363 685 (Andreja)

E-pošta: [email protected]

Spletna stran: www.cotar.si

Vinska klet tedna: Meum

Na slikovitih gričih nad Ločami in Žičami, kjer se vinogradniška tradicija prepleta z zgodovino Žičke kartuzije, nastaja ena zanimivejših sodobnih vinskih zgodb pri nas. Vinska klet Meum, ki jo vodi družina Brumec, nadaljuje dediščino, ki so jo na tem območju začeli pisati kartuzijanski menihi že v 12. stoletju. Danes je Meum sinonim za butično pridelavo, izrazit terroir in vina, ki združujejo eleganco, svežino ter sodoben vinarski pristop. Vinska zgodba s koreninami v 12. stoletju Posebnost kleti Meum je prav njena močna povezanost z zgodovino kraja. Ko so francoski kartuzijanski menihi iz Grenobla ustanovili Žičko kartuzijo, so na okoliških gričih zasadili […]