To je evergreen, uporaben članek za “kako okušati vino”, “degustacija vina”, “kako piti vino”, “vinski bonton”, Vinski kviz pa se na koncu pojavi popolnoma naravno kot “zdaj pa preverite, koliko o vinu dejansko veste”. Sam kviz ima 66 vprašanj o sortah, vinorodnih deželah, pridelavi in vinski kulturi, zato se lepo naveže na vsebino, ne da bi članek deloval kot oglas.
Kako okušati vino? 10 stvari, ki jih mora poznati vsak ljubitelj vina
Za uživanje v dobrem vinu ni treba biti sommelier. Nekaj osnovnega znanja pa lahko popolnoma spremeni način, kako vino doživljamo.
Zakaj kozarec vina zavrtimo? Zakaj rdeče vino ni vedno najbolje postreči pri »sobni temperaturi«? Kaj pravzaprav iščemo, ko vino povonjamo? In kako lahko iz etikete izvemo več, še preden odpremo steklenico?
Če želite vino bolje razumeti, okušati in v njem predvsem bolj uživati, začnite s temi desetimi osnovami vinske kulture in se preiskusite v našem novem vinskem kvizu!
1. Vino najprej pogledamo
Okušanje vina se začne, še preden naredimo prvi požirek.
Kozarec rahlo nagnemo proti svetlemu ozadju in pogledamo barvo, intenzivnost ter bistrost vina.
Bela vina lahko segajo od skoraj prosojnih in zelenkastih tonov do globlje zlate barve. Rdeča vina so lahko vijolična, rubinasta, granatna ali že nekoliko opečnata.
Barva nam lahko ponudi prve namige o starosti vina, sorti grozdja in načinu pridelave, vendar sama po sebi še ne pove, ali je vino dobro.
2. Kozarec zavrtimo z razlogom
Tisto značilno vrtenje kozarca ni samo vinska poza.
Ko vino nežno zavrtimo, povečamo njegovo površino in stik z zrakom, zato se začne sproščati več aromatičnih spojin.
Zato je vino po nekaj sekundah vrtenja pogosto precej lažje povonjati kot takoj po nalivanju.
Če šele začenjate, kozarec postavite na mizo in z njegovo nogo naredite nekaj majhnih krogov. Manj možnosti je, da bo polovica vina pristala na sosedovi majici.
3. Velik del »okusa« vina pravzaprav zaznamo z nosom
Pred prvim požirkom vino povonjamo.
Ne iščite nujno zapletenih izrazov. Vprašajte se samo:
Na kaj me ta vonj spominja?
Morda na:
- limono,
- jabolko,
- breskev,
- češnje,
- jagodičevje,
- cvetje,
- zelišča,
- začimbe,
- vaniljo,
- les.
Pri okušanju vina ni vedno enega samega pravilnega odgovora. Aroma, ki jo nekdo opiše kot češnjo, lahko drugega spomni na gozdne sadeže.
Pomembneje je, da začnete zavestno zaznavati razlike med vini.
4. Pri požirku ne iščemo samo sadnega okusa
Ko vino poskusimo, opazujemo več stvari hkrati.
Med najpomembnejšimi so:
sladkost,
kislina,
tanini,
alkohol,
telo vina
in dolžina pookusa.
Kislina daje vinu svežino. Tanini, ki jih pogosto zaznamo predvsem pri rdečih vinih, ustvarjajo suh oziroma nekoliko trpek občutek v ustih.
Vino z večjim telesom pa bo v ustih delovalo polnejše in bogatejše.
Ni treba poznati vseh strokovnih izrazov. Že vprašanje »je vino lahko, sveže ali polno?« je dober začetek.
5. Prava temperatura lahko vino popolnoma spremeni
Pretoplo belo vino lahko deluje težko in manj sveže, prehladno rdeče pa lahko izgubi velik del svojih arom.
Zato »belo hladno, rdeče sobna temperatura« ni vedno najboljše pravilo.
Lažja bela in peneča vina praviloma postrežemo bolj ohlajena, kompleksnejša bela nekoliko manj, rdeča vina pa običajno pri temperaturi, ki je nižja od temperature sodobno ogrevanega stanovanja.
Če je rdeče vino stalo v prostoru pri 24 ali 25 °C, mu lahko nekaj časa v hladilniku celo koristi.
6. Kozarec res naredi razliko
Za dobro vino ne potrebujete zbirke dvajsetih različnih kozarcev.
Toda oblika kozarca vpliva na to, kako se arome zbirajo in kako vino pride v usta.
Najbolj praktičen je prozoren kozarec na peclju z nekoliko ožjim zgornjim delom.
Kozarec držimo za pecelj predvsem zato, da z roko ne segrevamo vina in da kozarec ostane čist za opazovanje barve.
In še nekaj: kozarca praviloma ne napolnimo do roba.
V njem mora ostati dovolj prostora, da lahko vino zavrtimo in razvije svoje arome.
7. Slovenija je odlična država za učenje o vinu
Če živite v Sloveniji, imate za vinsko raziskovanje skoraj idealne pogoje.
Slovenija ima tri vinorodne dežele – Podravje, Posavje in Primorsko – ter devet vinorodnih okolišev. Zaradi različnih tal, podnebja in mikroklim pri nas uspeva izjemno širok nabor sort vinske trte. Slovenska turistična organizacija navaja kar 52 sort trte.
Na Primorskem boste pogosto srečali rebulo, malvazijo, refošk, teran in pinelo, Podravje je znano predvsem po belih vinih, kot so laški in renski rizling, sauvignon ter šipon, Posavje pa med drugim zaznamuje cviček.
Če želite podrobneje raziskovati najboljša domača vina, imamo na The Slovenia že vodič Najboljša slovenska vina.
8. Vino in hrana lahko drug drugega izboljšata – ali pokvarita
Pri kombiniranju vina in hrane ni treba poznati sto pravil.
Za začetek si zapomnite nekaj preprostega:
lahkotnejša hrana običajno bolje deluje z lahkotnejšimi vini, izrazitejše jedi pa prenesejo močnejša vina.
Kislina v vinu se dobro obnese ob bolj mastnih jedeh, sladke jedi pa zahtevajo nekoliko drugačen pristop kot slane.
Toda najbolj pomembno pravilo je še vedno zelo preprosto:
pijte vino, ki vam je všeč.
Če vam neka klasična kombinacija ne ustreza, je ni treba piti samo zato, ker tako pravi učbenik.
9. Starost vina ne pomeni avtomatično kakovosti
Eden najpogostejših vinskih mitov je, da je starejše vino vedno boljše.
Ni.
Velik del vin je namenjen pitju relativno mladih, ko so njihove sadne arome, svežina in značaj najbolj izraziti.
Samo nekatera vina imajo strukturo, kislino, tanine in način pridelave, ki omogočajo dolgoletno zorenje.
Zato 20 let stara steklenica iz zadnjega kotička omare ni nujno zaklad.
Včasih je samo zelo staro vino.
10. Najboljši način za učenje o vinu je – primerjanje
Teorija pomaga, toda vino najlažje razumemo, ko ga primerjamo.
Poskusite dve različni sorti drugo ob drugi.
Na primer:
rebulo in sauvignon,
refošk in modro frankinjo,
ali vina iste sorte iz dveh različnih vinorodnih območij.
Ko sta dve vini pred vami hkrati, so razlike v barvi, aromah, kislini in strukturi precej bolj očitne.
Prav zato so vodene degustacije eden najboljših načinov za spoznavanje vina.
Mislite, da že dobro poznate vino? Preverite svoje znanje
Ko enkrat začnete raziskovati vino, hitro ugotovite, koliko zanimivosti se skriva za enim samim kozarcem.
Katera sorta je značilna za posamezno vinorodno deželo? Kako nastane določena vrsta vina? Kaj pomenijo nekateri izrazi na etiketi? In koliko veste o vinski kulturi Slovenije in sveta?
Prav zato smo pri The Slovenia pripravili nov Vinski kviz – družabno igro za ljubitelje vina, pa tudi za popolne začetnike.
V majhni škatli je 66 kartic s 66 vprašanji, pri vsakem pa lahko izbirate med odgovori A, B in C. Na kartici ni naveden le pravilen odgovor, ampak tudi podrobnejša razlaga in zanimivo dejstvo, zato ob igranju dejansko izveste nekaj novega.
Vprašanja segajo od vinorodnih dežel in vinskih sort do pridelave vina, vinske kulture ter zanimivosti iz Slovenije in sveta.
Zato kviz ni namenjen samo tistim, ki že razlikujejo rebulo od šipona.
Veliko bolj zabavno je, ko za isto mizo sedijo poznavalec vina, nekdo, ki ga samo rad pije, in oseba, ki je prepričana, da bo pravilni odgovor vedno C.
👉 Preverite Vinski kviz The Slovenia – cena je 14,90 €.
Pri vinu ni treba vedeti vsega
Vinska kultura je lahko na prvi pogled precej zapletena.
Sorte, regije, letniki, temperatura, kozarci, terroir, maceracija, tanini …
Toda za začetek je dovolj radovednost.
Naslednjič, ko odprete steklenico, si vzemite minuto več. Poglejte vino. Zavrtite kozarec. Povonjajte. Poskusite ugotoviti, kaj zaznavate.
In predvsem – ne obremenjujte se s tem, ali ste našli »pravilen« odgovor.
Dobro vino je namenjeno uživanju, najboljše vinsko znanje pa običajno pride prav skozi pokušanje, pogovor in druženje.
Za ostalo pa lahko vedno izvlečete eno kartico Vinskega kviza.
