Raj za pohodnike
Velika planina pokriva 577 hektarjev pašnikov in pod skupnim imenom združuje več planot, ki tvorijo največjo alpsko pašno planino v Sloveniji. Le kratko vožnjo stran od Kamnika se na 1500 m nadmorske višine nahaja ogromno pastirskih stanov, ki so obkroženi s smrekovimi gozdovi. To je res poseben kraj, ki si ga morate nujno ogledati, če se znajdete v bližini Kamnika ali Ljubljane. Ko pride maj, začne na planoti močno prevladovati zelena barva, ki je prepredena z vijoličnimi odtenki cvetoče kamniške murke (Nigritella Lithopolitanica).
V okolici lenobno stojijo koče s strehami iz borovih skodel, ki so resnično unikatne in jih najdemo le v tej gorski deželi. V ozadju pa se vzpenjajo številni mogočni vrhovi, ki segajo nad 2500 m in skrbijo za čudovito ozadje te pokrajine. Pastirsko naselje poleti resnično zaživi in ohranja stoletne tradicije. Na vrhu stoji kapela Marije Snežne, ki zaščitniško bdi nad naseljem. Turistično naselje morda res nima toliko zgodovine, a vseeno za njim stoji zanimiva zgodba, razgled pa je iz te vzdignjene točke še toliko bolj izjemen. Na različnih točkah se nahajajo številna gostišča, ki utrujenim pohodnikom nudijo odlično hrano, ki prihaja neposredno iz zgodovine te čudovite pokrajine.
PASTIRSKO NASELJE
Od junija do septembra na Veliki planini živi okoli 30 pastirjev, ki se počasi povzpnejo po gori do svojega naselja in nadaljujejo tradicijo živinoreje. Po okolici je razpršenih 63 koč z značilno unikatno arhitekturo, pokrajina pa je zdaj uradno zaščiteno kulturno okolje. Leta 1957 so naselje že skoraj podrli, dokler niso Vlasto Kopač in pastirji izvedli intervencije. Poleg 63 koč se v naselju nahaja tudi stavba, ki so ji nadeli ime parlament (glavno družabno središče za pastirje) ter plesišče na prostem.
Odkrijte več idej kam na izlet po Sloveniji tukaj
Obiščite jezera v Sloveniji tukaj
KAPELA MARIJE SNEŽNE
Nad Pastirskim naseljem kot zaščitniška mati stoji kapela Marije Snežne. Prvotna kapela je bila zgrajena leta 1938, da bi imeli pastirji prostor za sveto mašo. Preden je bila zgrajena, so se pastirji zbirali na Zelenem Robu, od koder so slišali odmevanje cerkvenih zvonov iz doline. Na žalost prvotna kapela ni imela dolgega življenja, saj so jo med drugo svetovno vojno požgali nemški vojaki in gorenjski domobranci. Preživela je le slika Device Marije z Jezusom, ki danes krasi novo kapelo, katero so na mestu prejšnje zgradili leta 1988. Naselje vsako leto sprejme največ obiskovalcev 5. avgusta, ko poteka praznik Marije Snežne, kar v naselju predstavlja razlog za veliko praznovanje.
V naselju izstopa muzej z imenom Preskarjeva bajta, ki je edina ohranjena ovalna koča z odprtim ognjiščem, brez oken ali dimnika. Zgradili so jo po razdejanju druge svetovne vojne, danes pa v njej domuje muzej, ki prikazuje življenje pastirjev v 19. stoletju. Ob prihodu vas sprejme pastir v tradicionalni noši, za katero lahko potrdimo, da je precej osupljiva. Poleti se tu odvijajo tudi dogodki in delavnice.
+386 (0)1 832 72 58, [email protected], www.velikaplanina.si.
KAMNIŠKA MURKA
Ko se poleti stopi sneg in Veliko planino ponovno obarvajo zeleni pašniki, začne cveteti ena posebna roža. Kamniška murka (Nigritella Lithopolitanica) ima vijoličen cvet jajčaste oblike in travnate liste, svoj vrhunec pa doseže spomladi. To je najslavnejša roža na planini, ki se je med drugim znašla na Rdečem seznamu ogroženih rastlin, kar potrjuje, da spada med redke vrste.
