Ob sončnih koncih tedna so gozdne poti na Pohorju, v okolici Kranjske Gore in na Krasu polne kolesarjev, ki jim vrh pomeni predvsem izhodišče za spust. Gorsko kolesarjenje se je v zadnjem desetletju močno spremenilo: kolesa so drugače zasnovana, poti bolje urejene, kolesarji pa zahtevnejši pri izbiri. Kdor se odpravlja na prvi nakup, se hitro znajde med tujimi izrazi in tehničnimi podatki, ki mu brez pomoči le malo povedo.
Kaj se je spremenilo na poteh
Največja sprememba je v geometriji. Proizvajalci so okvirje v zadnjih letih podaljšali, krmilno cev pa bolj nagnili naprej, zato so gorska kolesa na strmih in razgibanih spustih opazno stabilnejša kot pred desetletjem. Kolesa z 29-palčnimi obroči so pri krosu in trailu postala standard, saj večji obroč laže prevozi korenine in kamenje. Pri enduru se je uveljavila kombinacija večjega sprednjega in manjšega zadnjega kolesa, ki ji kolesarji pravijo mullet.
Teleskopska sedežna opora, ki jo kolesar med vožnjo spusti s pritiskom na ročico ob krmilu, je še pred nekaj leti veljala za dodatek za ljubitelje spustov. Danes jo imajo tudi tekmovalna krosovska kolesa. Podobno se je zgodilo s pnevmatikami brez zračnice: tesnilna tekočina sproti zapolni manjše luknje, nižji tlak pa izboljša oprijem na mokrih koreninah in skalnatih prehodih.
Vse več je tudi električnih gorskih koles, s katerimi so daljše ture dosegljive ljudem, ki jih s svojo kondicijo ne bi zmogli. Z njimi so se odprla vprašanja o obremenitvi poti in o tem, kje je
vožnja sploh dovoljena. Slovenska zakonodaja vožnjo s kolesom po gozdu zunaj gozdnih cest omejuje, zato je najbolje izbirati označene kolesarske poti in urejene kolesarske parke.
Hardtail ali polno vzmetenje
Prva odločitev pri nakupu je skoraj vedno vzmetenje. Hardtail ima vzmetene le vilice, zadnji del okvirja je tog. Takšno kolo je lažje, cenejše in potrebuje manj vzdrževanja, poleg tega kolesarja nauči brati teren, saj vsako slabo izbrano linijo občuti takoj. Od namena je odvisno tudi, kakšna kolesarska oprema bo potrebna: na krosovski turi zadostuje lahka zračna čelada, pri enduru je zaščite precej več.
Krosovska ali XC kolesa so zasnovana za hitre vzpone in učinkovit prenos moči. Hod vzmetenja je krajši, običajno od 100 do 120 milimetrov, drža pa bolj iztegnjena. Kdor razmišlja o maratonih ali dolgih vzponih na Pohorje, bo pri tem tipu našel najboljše razmerje med težo in zmogljivostjo, zato so gorska kolesa s togim zadnjim delom in krosovsko geometrijo pogosta izbira rekreativcev, ki radi nabirajo kilometre.
Polno vzmetena trail in enduro kolesa s hodom od 130 do 170 milimetrov pokažejo svoje prednosti tam, kjer je spust glavni del ture. Na strmih, razdrapanih poteh zadnji blažilnik opazno zmanjša utrujenost, višja pa sta tudi cena in zahtevnost servisa. Za večino kolesarjev, ki se s terenom šele spoznavajo, so zato gorska kolesa brez zadnjega blažilnika pametnejši začetek.
Photo: Scott
Nasvet, ki prihrani denar
Tehnični podatki na papirju povedo manj, kot se zdi. Dve kolesi z enakim pogonskim sklopom in podobno ceno se lahko na poti obnašata povsem različno, odvisno od geometrije in velikosti okvirja. Prav zato ima dobra kolesarska trgovina prednost pred naključnim nakupom: prodajalec, ki tudi sam kolesari, upošteva višino, dolžino nog in razpon rok ter predlaga velikost, ki ustreza postavi in načinu vožnje.
Pri velikosti okvirja sta pomembna predvsem dva podatka iz geometrijske tabele, reach in stack. Prvi pove, kako daleč bo kolesar segal do krmila, drugi, kako visoko bo krmilo. Ljudje enake višine imajo lahko zelo različno razmerje med trupom in nogami, zato so tabele proizvajalcev le izhodišče. Najzanesljivejši odgovor da preizkusna vožnja.
Drugi razlog je servis. Novo kolo po prvih nekaj sto kilometrih potrebuje pregled, saj se napere usedejo, pletenice raztegnejo, vijaki pa zrahljajo. Kolesarska trgovina z lastno delavnico to opravi hitro in obenem nastavi vzmetenje glede na težo kolesarja. Ugrez pod težo sedečega kolesarja, v žargonu sag, se običajno nastavi na 20 do 30 odstotkov hoda, odvisno od vrste kolesa.
Zaščita za vsak spust
Čelada je edini del opreme, o katerem ni razprave. Kolesarske čelade morajo v Evropi ustrezati standardu EN 1078, za gozdne poti pa so primernejši modeli, ki segajo nižje na zatilje in ga bolje zaščitijo. Veliko čelad ima vgrajen sistem MIPS ali podobno rešitev, ki pri padcu zmanjša rotacijske sile na glavo. Za enduro in spuste v kolesarskih parkih je smiselna integralna čelada z zaščito brade.
Rokavice izboljšajo oprijem in pri padcu zaščitijo dlani, ki navadno prve udarijo ob tla. Očala varujejo pred vejami, mrčesom in blatom, ščitniki za kolena pa so postali tako lahki in zračni, da jih mnogi nosijo tudi na daljših turah. Kakovostna kolesarska oprema zmanjša posledice padca, obenem pa kolesarju vlije samozaupanje, kar se hitro pozna pri tehniki: sproščen kolesar pogosteje izbere pravo linijo.
V nahrbtniku ali torbici pod sedežem naj bo komplet za popravila: rezervna zračnica, tudi če kolo nima zračnic, tlačilka, večnamensko orodje, rezervni člen verige in nekaj hrane. Pri samostojnih turah po odročnejših predelih je dobro, da nekdo doma pozna načrtovano pot, telefon pa ima dovolj baterije za klic na številko 112.
Photo: Scott
Udobje na dolgih turah
Udobje je pri gorskem kolesarjenju tesno povezano z varnostjo. Utrujen kolesar počasneje reagira in slabše presoja hitrost, zato stik s kolesom na sedlu, krmilu in pedalih še zdaleč ni
postranska stvar. Sedlo mora ustrezati razmiku sednih kosti, ki ga marsikje izmerijo kar v prodajalni. Širša krmila, ki jih danes vgrajujejo na večino gorskih koles, izboljšajo nadzor, ustrezni ročaji pa zmanjšajo pritisk na zapestja.
Hlače z vložkom, majice iz materialov, ki odvajajo vlago, in čevlji s trdim podplatom se obrestujejo, ko se tura raztegne čez tri ure. Kolesarska oprema za gorsko vožnjo je v zadnjih letih dobila bolj ohlapen kroj, kar je všeč vsem, ki jim tesno oprijeta oblačila niso pri srcu.
Pri pedalih se kolesarji delijo na tiste, ki prisegajo na ploska, in tiste, ki uporabljajo pedala s pripenjanjem. Ploska omogočajo hiter sestop in so primernejša za učenje, s pripenjanjem pa je poganjanje na dolgih vzponih učinkovitejše. Dobra kolesarska trgovina bo pred odločitvijo omogočila preizkus obojih.
Gorsko kolesarjenje ostaja šport, pri katerem je napredek opazen skoraj po vsaki turi. Kdor začne s primernim kolesom, pravilno nastavljenim vzmetenjem in čelado, ki se dobro prilega, ima na poti manj opravka s tehniko in več časa za teren pod kolesi.
Photo: Scott
