Umetnost udobja in estetske dovršenosti  za vse, ki od svojega doma pričakujejo  več

0
23

Tipično trisobno stanovanje v Ljubljani ali Mariboru redko premore prostor, ki bi ves čas čakal  na obiske. Delovna soba, otroška soba in dnevni prostor so v uporabi vsak dan, sorodniki iz  tujine ali prijatelji z drugega konca države pa pridejo nekajkrat na leto in ostanejo čez vikend.  Od tod izhaja potreba po pohištvu, ki mora ustreči dvema zahtevama obenem: biti mora lepo  za vsakdan in zanesljivo takrat, ko je resnično potrebno. Podobno velja za kotiček, kamor se  človek po službi umakne s knjigo, glasbo ali samo s skodelico čaja. 

Dva prostora v enem kosu 

Dobro izbrana zofa s posteljno funkcijo na prvi pogled ne izdaja, da se v njej skriva ležišče.  Linije so čiste, sedežne blazine napete, naslonjalo pa v višini, ki ustreza pogovoru ali večeru  ob filmu. Razlika se pokaže šele zvečer, ko se sedežna garnitura v nekaj gibih spremeni v  posteljo. Za garsonjere, manjša stanovanja in hiše brez ločene sobe za goste je to pogosto  najbolj smiselna rešitev, saj isti kvadratni metri služijo dvema namenoma in v shrambi ni treba  hraniti zložljive postelje ali napihljive žimnice. 

Pred nakupom je dobro izmeriti prostor v razprtem stanju. Ležišče, široko okoli 140  centimetrov, kar je pogosta mera za dve osebi, potrebuje pred seboj še precej prostih tal,  koliko natanko, je odvisno od mehanizma. Nizka mizica, preproga z debelim robom ali radiator  pod oknom lahko hitro postanejo ovira, ki je v salonu nihče ne opazi.

Kaj se skriva pod sedežem 

Mehanizmi se med seboj razlikujejo bolj, kot kažejo fotografije v katalogih. Najpreprostejši je  sistem, pri katerem se naslonjalo spusti v vodoravno lego in skupaj s sedežem tvori ležalno  površino. Je hiter in cenovno ugoden, vendar ležišče nastane iz sedežnih blazin, zato za  pogostejše spanje ni najbolj udoben. Izvlečni sistemi, pri katerih ležišče zdrsne izpod sedeža,  so praktični, a je ležalna površina navadno nižja od običajne postelje. 

Za redne goste ali za prostor, kjer se spi večkrat na teden, so primernejši modeli z zloženim  kovinskim ogrodjem in samostojno vzmetnico, ki se razpre iz notranjosti sedeža. Vzmetnica  je pri teh modelih ločena od sedežnih blazin, zato sedenje in spanje ne obrabljata istega  materiala. Smiselno je preveriti debelino vzmetnice, vrsto pene in to, ali lahko tanjša  posteljnina ostane na ležišču, ko se zapre. Kdor pričakuje pogoste obiske, naj mehanizem v  salonu preizkusi večkrat zapored. Zofa s posteljno funkcijo, ki se odpre z enim gladkim gibom,  bo v rabi, tista, ki zahteva dve osebi in nekaj potrpljenja, pa bo večino časa ostala zaprta. 

Ko pridejo gostje 

Za miren spanec gosta ni pomembna samo vzmetnica. Pomaga, če sta v bližini predal ali  skrinja za rjuhe in odeje, pa tudi lučka za branje in vtičnica za polnilnik telefona. Nekateri  modeli imajo prostor za shranjevanje vgrajen pod sedežem ali v bočnem delu, kar v manjšem  stanovanju pomeni eno omaro manj. 

Ko obiska ni, zofa s posteljno funkcijo ostaja osrednji kos dnevnega prostora in določa njegovo  podobo. Zato izbira barve in oblazinjenja ne sme biti podrejena zgolj praktičnosti. Ob njej  pogosto stoji še fotelj v usklajenem ali namerno kontrastnem tonu, ki zaokroži sedežno  skupino in gostom ponudi ločen sedež, ko se večer zavleče.

Kotiček samo zase 

Poleg skupnega prostora dom potrebuje tudi mesto, kjer je mogoče za pol ure odložiti telefon.  Posebna soba za to ni potrebna. Zadostujejo kot ob oknu, stoječa svetilka s toplo svetlobo in fotelj, ki ustreza telesu in navadam uporabnika. Visok hrbet podpre glavo in ramena, kar ceni  tisti, ki v njem preživi dve uri z romanom. Nižji hrbet deluje lažje in bolj zračno, zato se bolje  obnese v manjših prostorih, širši sedež pa dovoli, da se noge podvijejo pod sebe. 

Kdor rad bere, bo cenil trdna naslonjala za roke, na katera lahko odloži knjigo ali skodelico.  Za daljše počivanje so priljubljeni naslanjači z oporo za noge, ki telo spravijo v položaj, v  katerem hrbet in noge počivajo brez napora. 

Photo: Editions 

Mere, ki jih telo opazi 

Udobje je v veliki meri stvar centimetrov. Stopala naj med sedenjem počivajo na tleh, kolena  pa naj bodo približno v višini bokov ali malenkost nižje. Za večino odraslih to okvirno pomeni  višino sedeža med 42 in 48 centimetri, pri čemer je treba upoštevati, da mehkejše oblazinjenje  pod težo nekoliko popusti. Globina sedeža je enako pomembna: med robom sedeža in  podkolensko jamo naj ostane za nekaj prstov prostora, sicer rob sedeža pritiska na noge. 

Ergonomsko zasnovani naslanjači z nastavljivim nagibom hrbta in dvižno oporo za noge  omogočajo, da se teža porazdeli po večji površini. Električni pogon dovoli postopno nastavitev  in zaustavitev v poljubnem položaju, nekateri modeli imajo tudi funkcijo, ki pomaga pri  vstajanju. To je lahko dobrodošlo za starejše ali za ljudi z bolečinami v hrbtu, vendar ob  zdravstvenih težavah pohištvo ne nadomesti nasveta zdravnika ali fizioterapevta. Pri  mehanizmih za nagib velja preveriti še, koliko prostora potrebujejo za hrbtom, saj nekateri  modeli lahko stojijo skoraj ob steni, drugi pa zahtevajo občuten odmik.

Usnje, tkanina in leta uporabe 

Material odloča o tem, kako bo kos videti po petih ali desetih letih. Anilinsko usnje je mehko  in naravnega videza, a občutljivo na madeže in neposredno sonce. Pigmentirano usnje ima  zaščitni sloj, ki ga naredi odpornejšega, zato ga pogosto izberejo družine z otroki. Pri tkaninah  je koristen podatek o odpornosti proti drgnjenju po Martindalu. Za vsakodnevno domačo rabo  se pogosto navaja vrednost nad 20.000 ciklov, vendar je zanesljiveje prodajalca vprašati za  podatke konkretne tkanine. 

Pri kosu, ki se uporablja vsak dan, kot je fotelj v bralnem kotičku, se obrestujejo snemljive  prevleke in kakovostna pena, ki se po letu dni ne posede. Naslanjači z mehanizmi imajo  gibljive dele, zato je pred nakupom smiselno preveriti garancijo za mehaniko in dostopnost  servisa, ne samo za oblazinjenje. Lastniki mačk in psov bodo zadovoljnejši s tesno tkanimi  tkaninami, na katerih se kremplji ne zatikajo tako hitro. 

Photo: Editions 

Ko se kosi ujamejo 

Dnevni prostor deluje uravnoteženo, kadar posamezni kosi ne tekmujejo med seboj. Večja  sedežna garnitura lahko nosi nevtralen ton, medtem ko samostojni sedež v kotu prenese  močnejšo barvo ali drugačno teksturo. Preizkus v salonu, z merilnim trakom v žepu in načrtom  prostora na telefonu, prihrani marsikatero razočaranje ob dostavi.