Ko se zvečer vrnemo domov, večina od nas najprej zavije v dnevno sobo. Tam odložimo torbo, prižgemo luč in za nekaj ur ustavimo tempo, ki ga čez dan narekujeta služba in promet. Kako hitro se telo umiri, je v veliki meri odvisno od sedenja: od tega, koliko ljudi lahko udobno sede, kako so obrnjeni drug proti drugemu in ali ima prostor vsaj en kotiček, namenjen samo počitku. Barva sten in dekoracija pri tem odločata manj, kot se zdi ob listanju revij o opremi doma.
Kot, ki poveže prostor
Velika sedežna v obliki črke L ima prednost, ki jo opazimo šele, ko se v stanovanju zbere več ljudi. Sedeči so obrnjeni drug proti drugemu pod kotom, zato se lahko pogovarjajo brez nenehnega obračanja glave, kar na ravnem trosedu preprosto ni mogoče.
Zato so kotne sedežne garniture v mnogih domovih postale osrednji kos opreme, okoli katerega se razporedi vse drugo. V odprtih bivalnih prostorih, kjer se kuhinja, jedilnica in dnevni del stikajo brez sten, opravljajo še eno nalogo: hrbtišče garniture vizualno zameji dnevni del, ne da bi zaprlo pogled čez prostor.
Večina proizvajalcev jih ponuja v modularni izvedbi. Kupec izbere, na kateri strani bo daljši krak, ali bo ta imel ležalni del in koliko sedišč bo imela posamezna stranica. Takšna prilagodljivost je dobrodošla, saj stanovanja redko sledijo standardnim tlorisom, okna, radiatorji in vrata pa pogosto sami določijo, kam je sedežno sploh mogoče postaviti.
Pred nakupom se splača obris garniture označiti na tleh s slikarskim lepilnim trakom in ga tam pustiti nekaj dni. Hitro se pokaže, ali ostaja dovolj prostora za prehod. Notranji oblikovalci za glavne prehode običajno svetujejo vsaj 80 centimetrov, med robom sedišča in klubsko mizico pa okoli 40 do 50 centimetrov, da je kozarec na dosegu roke, noge pa vseeno ne zadevajo ob mizo. Nekaj dodatnega prostora potrebujejo kotne sedežne garniture globljih izvedb, ki se pogosto uporabljajo tudi za poležavanje.
Photo: Natuzzi
Ko je kvadratnih metrov manj
Marsikatero stanovanje v bloku ima dnevno sobo, v katero velike garniture ni mogoče postaviti brez kompromisov. Tu pridejo v poštev manjše kotne sedežne garniture, ki ohranijo prednosti kotne postavitve, zasedejo pa bistveno manj talne površine.
Pri izbiri se velja posvetiti podrobnostim, po katerih se manjše kotne sedežne garniture med seboj precej razlikujejo. Tanjši nasloni za roke pri enaki skupni dolžini prinesejo širše sedišče, kar se pri kompaktnem modelu hitro pozna. Vidne nogice garnituro dvignejo od tal, zato je pod njo videti več površine in soba deluje zračneje.
Pogosto imajo manjše kotne sedežne garniture vgrajeno ležišče, kar je v majhnem stanovanju praktična rešitev za goste. Namesto gostujoče sobe, ki je večino leta prazna, se ležišče izvleče nekajkrat na leto, preostali čas pa garnitura služi kot običajno sedišče. Mehanizem je dobro preizkusiti že v trgovini in preveriti, ali je ležalna površina ravna in dovolj trdna za celo noč, saj je popoldanski dremež nekaj povsem drugega.
Tudi kotne sedežne garniture skromnejših mer najbolje delujejo prislonjene ob dve steni. Paziti je treba le, da krak ne sega čez radiator in ne ovira odpiranja balkonskih vrat, kar se v starejših stanovanjih zgodi pogosteje, kot bi pričakovali.
Fotelj samo zase
Garnitura je prostor za druženje. Za povsem oseben počitek pa marsikdo potrebuje sedež, ki pripada samo njemu. Tu pride na vrsto raztegljiv fotelj, ki z nagibom hrbtišča in dvigom opore za noge postavi telo v položaj, v katerem mišicam ni več treba ohranjati drže.
Pri dobrem modelu hrbtišče sledi naravni krivini hrbtenice in podpre ledveni del, ki je po dnevu sedenja za pisalno mizo ali stanja za pultom običajno najbolj obremenjen. Globina sedišča naj bo takšna, da se hrbet dotika naslona, stopala pa ob tem še vedno dosežejo tla. Nastavljivo vzglavje razbremeni vrat, kar pride prav predvsem pri branju in gledanju televizije.
Dvignjene noge marsikomu olajšajo občutek težkih nog po dolgotrajnem stanju. Gre za splošno znan učinek, ki pa ne nadomesti zdravljenja: kdor ima težave s hrbtenico, ožiljem ali sklepi, naj se o primernem položaju in trajanju sedenja posvetuje z zdravnikom ali fizioterapevtom.
Na voljo so ročni in električni mehanizmi. Električni omogočajo postopno nastavljanje v poljuben položaj in so prijaznejši do starejših uporabnikov, ročni pa so preprostejši in ne potrebujejo vtičnice v bližini. Kadar raztegljiv fotelj izbiramo za manjšo sobo, je treba preveriti, koliko prostora potrebuje za hrbtiščem. Nekateri mehanizmi ob nagibu sedež pomaknejo naprej, zato lahko fotelj stoji skoraj tik ob steni.
Najbolje se obnese ob oknu ali ob stranski mizici, nekoliko odmaknjen od glavnega dogajanja. Tako postavljen raztegljiv fotelj postane kotiček, kamor se član družine umakne s knjigo, medtem ko drugi na garnituri še gledajo film.
Photo: Natuzzi
Blago, luč in mir
Na počutje vpliva tudi to, česar se dotikamo. Usnje s staranjem dobi patino in ga je razmeroma preprosto očistiti, zato ga izbirajo tudi družine, a je pozimi na prvi dotik hladnejše. Tkanine so toplejše in mehkejše, vse več pa je takšnih, ki odbijajo tekočine in bolje prenesejo mačje kremplje. Pri tkaninah se splača vprašati po odpornosti proti drgnjenju, ki jo proizvajalci navajajo v številu ciklov po Martindalovem preskusu. Višja številka pomeni daljšo življenjsko dobo.
Pri velikih kosih, kot so kotne sedežne garniture, je izbira blaga dolgoročna odločitev, saj zamenjava oblazinjenja pri takšnem kosu pomeni precejšen strošek.
Svetlejše tkanine so dobra izbira za manjše kotne sedežne garniture, ker velik kos pohištva v majhni sobi optično olajšajo. Temnejši odtenki se bolje obnesejo v prostornih sobah z veliko dnevne svetlobe.
Svetloba zaokroži vtis. Ena sama stropna luč prostor osvetli enakomerno in precej ploščato, več manjših virov na različnih višinah pa ustvari mehkejše vzdušje. Za večerne ure se običajno priporoča toplejša svetloba, okoli 2700 kelvinov. Kjer stoji raztegljiv fotelj, pride prav še usmerjena bralna svetilka, da se oči pri branju ne utrujajo.
Kdor pred nakupom natančno izmeri prostor in sedišče v trgovini preizkuša vsaj četrt ure, se bo le redko zmotil. Blazine, preproge in slike na steni je mogoče dodajati sproti, sedežno pohištvo pa ostane z nami dolga leta.
