Kdor se je letos spomladi zjutraj peljal skozi središče Ljubljane ali Celja, je lahko opazil, da na kolesarskih stezah niso več le študenti in športniki v dresih. Ob njih vozijo upokojenci z nakupovalnimi torbami na prtljažniku in zaposleni, ki so avto pustili doma, ker jim vožnja do pisarne vzame manj časa kot iskanje parkirnega mesta. Ponudba dvokoles se je v zadnjih letih močno razširila, zato je pred nakupom koristno vedeti, kaj posamezne vrste zmorejo in kje so njihove omejitve.
Kaj se je spremenilo na cesti
Kolo se je v marsikaterem gospodinjstvu iz rekreativnega pripomočka preselilo v vsakdanji promet. K temu so prispevale občine, ki postopoma povezujejo kolesarske povezave, in sistemi za izposojo, kot je ljubljanski BicikeLJ, ki so mnogim prvič pokazali, da je sedem ali osem kilometrov do službe mogoče prevoziti v dobre pol ure. Ko to enkrat izkusijo, jih začne zanimati lastno kolo, ki bo zdržalo dež, jutranji mraz in nekaj kilogramov tovora.
Proizvajalci so se odzvali z modeli, ki niso vezani na en sam namen. Današnja kolesa so pogosto zasnovana tako, da med tednom služijo za pot v službo, ob koncu tedna pa za daljši izlet ob reki ali po gozdni cesti. Opazen je tudi premik k praktični opremi. Hidravlične kolutne zavore, ki so bile nekoč pridržane za dražje modele, so danes običajne tudi v srednjem cenovnem razredu, vse več modelov pa ima tovarniško vgrajene luči, blatnike in prtljažnik.
Photo: Scott
Pomoč pri poganjanju
V Evropski uniji se za kolo s pomožnim pogonom štejejo vozila, pri katerih motor deluje le med poganjanjem pedalov, njegova nazivna trajna moč ne presega 250 W, pomoč pa se izklopi pri hitrosti 25 km/h. Hitrejši modeli, znani kot speed pedeleci, pomagajo do 45 km/h in jih prometni predpisi obravnavajo kot kolo z motorjem. Zanje sta potrebni registracija in zavarovanje, voznik pa mora imeti vozniško dovoljenje kategorije AM.
Omejitev pri 25 km/h deloma pojasnjuje, zakaj so električna kolesa postala tako priljubljena med ljudmi, ki bi jih klanci sicer odvrnili od kolesarjenja. Vožnja z njimi ostaja telesna dejavnost, saj motor brez vrtenja pedalov ne da ničesar. Kdor bi se na Vršič s klasičnim kolesom odpravil le v odlični formi, ga lahko s pomožnim pogonom prevozi v svojem ritmu, se ob tem ogreje in utrudi, le da na vrh ne pride izčrpan.
Pri izbiri šteje, kje je motor nameščen. Pogon v sredini okvirja, pri gonilki, prenaša moč prek menjalnika in se bolje obnese na strmih, razgibanih poteh. Motor v zadnjem pestu je preprostejši in praviloma cenejši, zato je razumna izbira za ravninsko mestno vožnjo. Razlika se pozna tudi pri senzorjih: senzor navora meri, kako močno kolesar pritiska na pedala, in odmerja pomoč bolj naravno kot senzor, ki zaznava samo vrtenje.
Baterija, doseg in varnost
Zmogljivost baterije se meri v vatnih urah in pri večini modelov za rekreacijo in vsakdanjo rabo znaša najpogosteje od 400 do 800 Wh. Doseg, ki ga navajajo proizvajalci, je izmerjen v ugodnih razmerah, v praksi pa ga zmanjšajo teža voznika, višinska razlika, veter, izbrana stopnja pomoči in temperatura. Pozimi baterija odda opazno manj energije, zato jo je bolje hraniti v ogrevanem prostoru in je ne puščati dolgo popolnoma izpraznjene.
Ker električna kolesa običajno tehtajo več kot 20 kilogramov, so zavore pri njih še posebej pomembne. Nekateri proizvajalci pogonskih sistemov zato ponujajo protiblokirni zavorni sistem, ki pri močnem zaviranju preprečuje zdrs sprednje pnevmatike. Vse bolj razširjene so tudi povezane funkcije, od aplikacij, ki beležijo vožnje in stanje baterije, do sledenja lokaciji in
digitalnega zaklepanja pogona, kar je ob visokih cenah takšnih vozil pomemben del zaščite pred krajo.
Photo: Scott
Udobje na asfaltu in makadamu
Rekreativcem, ki jih zanimajo daljše ture brez tekmovalnih ambicij, so namenjena treking kolesa. Gre za kompromis med mestnim in gorskim kolesom: 28-palčni obroči dobro tečejo po asfaltu, pnevmatike širine približno od 35 do 50 milimetrov pa dajo dovolj oprijema na utrjenem makadamu. Vzmetne vilice s kratkim hodom ublažijo udarce korenin in robnikov, pri boljših modelih pa jih je mogoče zakleniti, da na cesti ne izgubljajo energije.
Položaj za krmilom je pokončnejši kot na cestnem kolesu, kar na večurnih vožnjah razbremeni zapestja in ledveni del hrbta. Prav zato so treking kolesa priljubljena na poteh, kot sta Parenzana, speljana po trasi nekdanje ozkotirne železnice med Trstom in Porečem, ali Dravska kolesarska pot, kjer se asfaltni odseki izmenjujejo z makadamom. Na prtljažnik je mogoče pritrditi dve bisagi, kar zadošča za večdnevno potovanje, pri mnogih modelih pa dinamo v sprednjem pestu napaja luči brez skrbi za polnjenje.
Ponudba vključuje tudi modele, ki združujejo oboje. Električna kolesa v treking izvedbi imajo baterijo vgrajeno v spodnjo cev okvirja, polno opremo za vsakdanjo rabo in dovolj dosega za izlet z nekaj sto višinskimi metri.
Mere, ki odločajo
Tudi najbolje opremljena kolesa niso udobna, če okvir ne ustreza postavi. Velikost se izbira glede na telesno višino in dolžino notranje strani noge, tabele proizvajalcev pa se med seboj razlikujejo, zato je poskusna vožnja še vedno najzanesljivejši preizkus. Sedež je pravilno
nastavljen, ko je koleno ob najnižjem položaju pedala rahlo pokrčeno. Previsok sedež povzroča zibanje bokov, prenizek obremenjuje kolena.
Pri izbiri med vrstami je smiselno izhajati iz tega, kje bo vozilo preživelo največ časa. Kdor se vozi predvsem po mestu in urejenih poteh ob rekah, bo z lahkim modelom brez motorja zadovoljen dolga leta. Za razgiban teren in daljše razdalje so treking kolesa zanesljiva izbira, ki prenese tudi slabše vzdrževane poti.
Za otroke, mlajše od 14 let, je čelada v Sloveniji obvezna, za odrasle pa priporočljiva ne glede na dolžino poti. Nova kolesa potrebujejo prvi servis po nekaj sto kilometrih, ko se jeklenice raztegnejo in je treba menjalnik ponovno nastaviti, verigo pa je treba redno čistiti in mazati.
Nakup je najbolje začeti pri realnem načrtu, torej pri tem, koliko kilometrov bo vozilo prevozilo v tednu in po kakšnih poteh. Kdor si na to odgovori pred obiskom trgovine, bo lažje presodil, ali potrebuje motorno pomoč, in se bo izognil vozilu, ki bi večino leta stalo v kleti.
Photo: Scott
