»Želim igrati prečno flavto.« Ali mora otrok res najprej na kljunasto?
Otrok zagleda bleščečo prečno flavto, sliši njen zvok in odloči: »To bi igral.« Potem pa starši pogosto slišite, da bi bilo bolje začeti s kljunasto flavto. In hitro se pojavi vprašanje – je kljunasta flavta res nujen prvi korak ali lahko otrok začne kar s prečno?
Kratek odgovor je: odvisno od otroka.
Pri nas v Glasbeni šoli Amarilis pri učenju flavte ne gledamo samo na starost. Pomembni so otrokova telesna razvitost, zobje, dihanje, koordinacija, predhodno znanje in predvsem to, ob katerem inštrumentu bo lahko uspešno napredoval.
Zakaj veliko otrok vseeno začne s kljunasto flavto?
Kljunasta flavta je za prve glasbene korake zelo hvaležen inštrument. Otrok lahko razmeroma hitro ustvari čist ton, zato se lahko že od začetka bolj posveti ritmu, notam, melodiji in pravilnemu dihanju.
To je pomembno predvsem zato, ker otrok hitro dobi občutek: »Hej, meni gre!«
Pri začetnikih je takšen občutek napredka lahko veliko vrednejši od tega, da čim prej začnejo igrati inštrument, ki je tehnično zahtevnejši. Na kljunasti flavti lahko postavimo dobre temelje, ki otroku pozneje olajšajo prehod na prečno flavto ali celo na kakšno drugo pihalo.
To pa ne pomeni, da mora vsak otrok več let igrati kljunasto flavto. Prehod je vedno individualen.
Kdaj je pravi trenutek za prečno flavto?
Prečna flavta od učenca zahteva nekoliko več. Ton ne nastane preprosto tako, da pihnemo v ustnik. Otrok mora najti pravi položaj ustnic, pravilno usmeriti zrak in postopoma razviti nadzor nad dihanjem.
Pomembna je tudi drža inštrumenta.
Zato pri Amarilis skupaj z otrokom in starši ocenimo, kdaj je prehod smiseln. Nekdo bo pripravljen prej, nekdo nekoliko pozneje. Danes obstajajo tudi otrokom prilagojene različice oziroma ustniki, ki lahko olajšajo držanje prečne flavte, zato kljunasta flavta ni več obvezen korak za prav vsakega otroka.
Bolj kot določena starost nas zanima vprašanje: bo otrok na prečni flavti lahko igral sproščeno, pravilno in brez nepotrebnega napora?
Kaj pa, če se otrok še ne more odločiti?
Tudi to je povsem normalno. Šest- ali sedemletnik ne potrebuje izdelanega načrta svoje glasbene poti.
Pri individualnem pouku kljunaste in prečne flavte lahko način dela prilagodimo njegovemu znanju, starosti in napredku. Na začetku gradimo predvsem pravilen nastavek, dihanje, občutek za ritem in lepo oblikovanje tona, nato pa postopoma dodajamo nove tone, melodije in zahtevnejše skladbe.
Tako otrok ne preskakuje korakov, hkrati pa nima občutka, da mora najprej »odslužiti« en inštrument, da bo lahko prišel do drugega.
Pri Amarilis ne iščemo najhitrejše poti, ampak pravo za otroka
Če si vaš otrok želi prečno flavto, ga od tega ne želimo odvračati. Prav tako ga ne bomo nanjo usmerili prezgodaj samo zato, ker si jo močno želi.
V Glasbeni šoli Amarilis nam je pomembno, da se želja po igranju sreča z dobrimi temelji. Včasih to pomeni začetek na kljunasti flavti, drugič pa lahko učenec hitreje preide na prečno.
Najboljši začetek zato ni nujno tisti, pri katerem otrok čim prej drži želeni inštrument v rokah. Najboljši je tisti, pri katerem se mu prve melodije ne zdijo kot boj, ampak kot razlog, da želi naslednjič zaigrati še eno.
