Šteivlne države po vsem svetu se trenutno soočajo s krizo nastalo zaradi novega koronavirusa (COVID-19). Prejeli smo informacije o pravnih ukrepih v posameznih državah po svetu. Preverite kako so se soočile nekatere države in katere ukrepe so sprejeli zaradi COVID-19.
NEMČIJA
Nemčija je v času izrednega stanja epidemije COVID-19 v roku 1 tedna (23. – 27. marca 2020) sprejela predpise, ki urejajo začasne ukrepe.[1] Glavni namen zakonskih ukrepov na federalni ravni je ublažiti gospodarske in finančne posledice pandemije ter implementirati odredbe o zaprtju podjemov, socialnem distanciranju in priporočil za podjetja in zasebna gospodinjstva.
S tem, ko je bila COVID-19 kriza razglašena za »naravno katastrofo oziroma izjemno izredno situacijo«, je nemški parlament odobril dodatno zadolžitev do 156 milijard EUR. Do 50 milijard EUR je namenjenih donacijam za »takojšno pomoč« majhnim podjetjem in samozaposlenim, ki nimajo enostavnega dostopa do posojil, zavarovanj, rezerv in drugih virov dohodka. Samozaposlenim je olajšan dostop do podpore osnovnemu dohodku. Razširjeni in sproščeni so pogoji za dostop do nadomestila v shemi »kratkotrajnega dela« – ko so delodajalci zaradi COVID-19 skrajšali delovni čas delavcem, ti prejmejo delno nadomestilo od federalnega Zavoda za zaposlovanje za izgubo dohodka.
Mikro, majhna, srednja in velika podjetja imajo dostop do programov za razširjena posojila, katerih sredstva so uradno neomejena, s podporo nemške razvojne banke. Medtem ko zasebne banke dodelijo in upravljajo dejanska posojila, so ta podprta s strani nemške razvojne banke v višini 80, 90 ali 100 procentov, odvisno od vrste programa. Z zakonom o vzpostavitvi sklada za stabilizacijo gospodarstva (BGBl. I 2020, 543)[2] je bilo omogočeno izplačevanje sredstev in nudeno vmesno financiranje ali kapital za podjetja, ki dosegajo predpisane pogoje (prag velikosti)[3]. Sklad nudi posojila tudi nemški razvojni banki z namenom refinanciranja posebnih programov, kot odziv na krizo COVID-19. Zakon o blažitvi posledic COVID-19 pandemije na področju civilnega prava, insolventnega prava in kazenskega postopka (BGBl. I 2020, 569)[4] je glede obstoječih potrošniških posojil določil, da so vsa plačila (glavnica in obresti), ki zapadejo med 1. aprilom in 30. junijem 2020, avtomatično odložena za 3 mesece (razen če se stranke dogovorijo drugače), ko se posojilojemalec sooča s primanjkljaji v dohodku zaradi COVID-19.[5] Zakon uvaja tudi moratorij za potrošniške dolgove in dolgove mikro družb, ki izvirajo ali so povezani s pogodbami zagotavljanja osnovnih stvari in storitev (npr. voda, elektrika, plin, telekomunikacije, zavarovanje), če bi dolžnik s plačilom obveznosti ogrozil preživljanje sebe in oseb, ki so odvisne od njega oziroma bi ogrozil gospodarske temelje družbe. [6]
Zakon ureja tudi področje najemnih pogodb za stanovanjske in poslovne najeme mikro podjetij, kjer je najemodajalcem onemogočena prekinitev najemnih pogodb zaradi neplačil kot posledica COVID-19 krize v obdobju od 1. aprila 2020 do 30. junija 2020 (prekinitev iz drugih razlogov je mogoča).
Na davčnem področju je Federativno ministrstvo za finance 19. marca 2020 izdalo priporočilo davčnim organom[7], da lahko davčni zavezanci, prizadeti s krizo COVID-19, zaprosijo za začasen brezobrestni odlog davčnega dolga do 31. decembra 2020. Davčna izvršba direktno in občutno prizadetih davčnih zavezancev je ustavljena do 31. decembra 2020, zamudne obresti od 19. marca do 31. decembra 2020 pa so oproščene.
Postopki zaradi insolventnosti
V centru zakonodajnih reform, ki se nanašajo na dolžnike in finančne težave, je Akt o začasni odpravi obveznosti vložitve insolventnosti in omejitvi odgovornosti direktorjev in poslovodstva v primeru insolventnosti povzročene zaradi COVID-19 pandemije (CoVInsAG)[8], ki velja od 1. marca do 30. septembra 2020. CoVInsAG začasno odpravlja obveznost vložitve insolventnosti[9] do 30. septembra, razen v primerih, ko nelikvidnost ali prezadolženost ni posledica COVID-19 krize ali ne obstaja možnost za ozdravitev plačilne nesposobnosti (ne vpliva na dolžnikovo pravico do vložitve). Predlog upnikov za neprostovoljni stečaj, vložen med 28. marcem in 28. junijem 2020, vodi do insolvenčnega postopka le, če je bil dolžnik nelikviden ali prezadolžen že 1. marca 2020. Z namenom zaščite poslovodstva od možne odgovornosti in spodbujanja delovanja družb v času odprave obveznosti vložitve, so njihova dejanja določena kot skladna z standardom skrbnega poslovneža. Zakon uvaja striktno izvzetje odplačil novih posojil, ki so odobrena med obdobjem odprave obveznosti vložitve, dokler je poplačilo izvedeno do 30. septembra 2023 (ter zavarovanja teh)[10] in vsaka zahteva za poplačilo je obravnavana kot običajna insolvenčna (stečajna) terjatev in ne kot podrejena terjatev, če je predlog za uvedbo stečajnega postopka vložen pred 30. septembrom 2023. Ker bi podaljšana odprava obveznosti vložitve lahko vodila do situacije, ko upnik prekine poslovno razmerje z dolžnikom kljub zavedanju o njegovi finančni stiski in tako ogrozi reorganizacijski trud, so v tem obdobju določena dejanja izključena iz možnosti kasnejšega izogibanja zaradi dejstva, da je upnik vedel za nelikvidnost dolžnika, razen če je upnik vedel, da dolžnikov reorganizacijski trud in financiranje nista ustrezna za ozdravitev nelikvidnosti.
Zaradi ukrepov socialnega distanciranja so na sodiščih obravnave in sestanki večinoma prestavljeni. Pričakovano je, da se bodo sodišča osredotočila na vodenje insolvenčnih postopkov kot pisnih postopkov oziroma da bodo preskočila poročevalni sestanek (§ 29 InsO), saj insolvenčni zakon ne predvideva oddaljenih obravnav ali sestankov in večina sodišč ni opremljena za izvajanje le-teh.
ŠVICA
Švica je v boju z pandemijo COVID-19 na podlagi švicarskega zakona o epidemijah izdala vrsto nujnih odlokov.
Švicarski Zvezni svet je z namenom podpore podjetjem sprejel ukinjeno čakalno dobo za upravičenost do nadomestila za brezposelnost in prilagojen postopek za izplačilo nadomestil. Za finančno podporo podjetjem, ki so bila posebej prizadeta zaradi COVID-19, je namenjena nujna pomoč, mikro in majhnim podjetjem so namenjena bančna posojila (zavarovana s strani garancijskih družb), za nadomestitev izgub, povezanih z izvozno promocijo zaveze švicarskih globalnih podjetij (S-GE), pa se lahko zahteva nadomestilo. Prav tako je bil 25. marca 2020 sprejet ukrep sprostitve obveznosti objave delovnih mest z namenom poenostavitve postopkov zaposlitve v sektorjih medicine, farmacije, kmetijstva in logistike in ukrepi na področju krajšega delovnega časa. Delodajalci lahko začasno uporabljajo rezerve prispevkov za plačilo prispevkov svojih delavcev, da preprečijo nelikvidnostne izpade. Določbe o celovitem svežnju določajo takojšna sredstva za pomoč kulturnim organizacijam, profesionalnim in prostovoljnim športnim organizacijam, turistični in hotelski industriji. Podjetja, prizadeta s COVID-19 krizo, lahko zaprosijo za začasno in brezobrestno odložitev plačila socialnih prispevkov, lahko podaljšajo plačilne roke brez obračunavanja zamudnih obresti, medtem ko prejmejo pospešena poplačila pri oskrbi vladnih teles.
Za pomoč likvidnosti podjetjem so švicarski Zvezni svet, švicarska nacionalna banka in švicarski organ za nadzor finančnih trgov sprejeli program jamstvene pomoči COVID-19 s premostitvenimi posojili, za katera jamčijo švicarski Zvezni svet in jamčevalne družbe. Švicarski Zvezni svet je deaktiviral proticiklične kapitalske rezerve, kar bankam razširi možnosti odobritve kreditov. Švicarska nacionalna banka je ustanovila tudi COVID-19 instrument refinanciranja, ki je namenjen okrepitvi oskrbe s krediti švicarski ekonomiji z nudenjem dodatne likvidnosti bančnemu sistemu.
Samozaposleni, ki imajo izgubo dohodka zaradi vladnih ukrepov v boju zoper COVID-19 (zaprtje šol, odrejena karantena, zaprtje zasebnih ustanov, odprtih za javnost, umetniki v primeru odpovedi dogodka), so upravičeni do nadomestila, če ne prejemajo plačila ali nadomestila iz naslova zavarovanja.
Obrestna mera za zamudna plačila je znižana na 0 % za DDV in direktne federalne davke, določene carinske dajatve, posebnih davkov na potrošnjo in davčnih vzpodbud med 21. marcem 2020 in 31. decembrom 2020 (v tem obdobju ne bodo obračunane nobene obresti).
Odlok o blažitvi učinkov korona virusa na najemnine in najemne zadeve, ki velja od 28. marca do 31. maja 2020 za stanovanjske in poslovne najeme, preprečuje izselitev najemnikov zaradi neplačila, podaljšuje roke za plačilo najemnine in rok za obvestilo o odpovedi pogodbe za opremljene sobe in parkirne prostore.
Postopki zaradi insolventnosti
18. marca 2020 je švicarski Zvezni svet izdal Odlok o pravnem mirovanju, ki je veljal do 19. aprila 2020[11] in je določal začasno zadržanje izvrševanja v povezavi z vsemi izterjavami dolgov s strani uradov za izterjavo, nadzornih organov in stečajnih sodišč na celotnem območju Švice, razen v primeru nujnih dejanj izvršbe (velja tudi za osebni stečaj). Prepoved se je nanašala predvsem na vročitve plačilnih nalogov, odstranitev možnosti dolžnikovega ugovora takim nalogom, zaplembo premoženja dolžnika, likvidacijo dolžnikovega premoženja, stečajno opozorilo in začetek stečajnih postopkov. Upniki so lahko še vedno vlagali izvršilne zahtevke, vendar bodo ti obravnavani šele ob koncu mirovanja. Na materialne roke (kot je zastaranje) odlok ni vplival (zahtevki še vedno zapadejo, zaradi vladnega ukrepa pa je upnikom preprečeno, da jih uveljavljajo).
Z veljavnostjo od 20. aprila 2020 je švicarski Zvezni federalni svet izdal Odlok o ukrepih pri plačilni nesposobnosti zaradi obvladovanja korona krize[12], s katerim je oprostil dolžnosti vložitve predloga za začetek stečajnega postopka[13] za podjetja, ki niso bila prezadolžena na 31. december 2019 in če obstaja razumna verjetnost, da bo lahko prezadolženost odpravljena v 6 mesecih po koncu ukrepov. Če ni konkretne možnosti za odpravo prezadolženosti, lahko podjetje zaprosi za moratorij, za katerega so olajšani pogoji. Švicarski Zvezni federativni svet je uvedel za podjetja, ki ne presegajo pogojev dobička (pod 20 milijonov CHF), prometa (pod 40 milijonov CHF) in zaposlenih (250 zaposlenih za polni delovni čas) z likvidnostnimi težavami začasni COVID-19 moratorij za 3 mesece z možnostjo podaljšanja, brez potrebe po načrtu za prestrukturiranje, če niso bili zadolženi 31. decembra 2019. COVID-19 moratorij ima vpliv le na terjatve, ki so nastale pred odobritvijo moratorija oziroma do 31. maja 2020 (kot pri splošnem moratoriju ne smejo biti plačane s strani dolžnika, drugače lahko sodišče začne stečajni postopek). Zahtevki, ki nastanejo po odobritvi COVID-19 moratorija, niso prizadeti, kar omogoča dolžnikom, da nadaljujejo svoje poslovanje. Z namenom zaščite upnikov se plače in preživninske zahtevke še vedno dolguje brezpogojno.[14]
19. marca 2020 je švicarsko federativno Vrhovno sodišče odločilo, da roki ne tečejo v tekočih postopkih od 19. marca do 19. aprila 2020. 20. marca 2020 je švicarski Zvezni federativni svet izdal Odlok glede zadržanja teka rokov v civilnih in upravnih zadevah, ki je določal sodne počitnice v civilnih in upravnih zadevah od 21. marca 2020 do 19. aprila 2020 (ukrep se ni nanašal na nujne postopke). Nekatera kantonska in okrožna sodišča so se odločila preložiti ne-nujne obravnave in dovoljujejo več fleksibilnosti, ko pride do odobritve prošenj za odlog sodnega roka. Švicarski Zvezni federalni svet je z veljavnostjo od 20. aprila 2020 izdal Odlok o ukrepih v pravosodju in procesnem pravu v zvezi s koronavirusom[15], ki določa, da lahko sodišče v pravdnem postopku namesto ustne obravnave odredi uporabo video in telefonskih konferenc ali vodi pisni postopek ob upoštevanju varstva podatkov in obveznosti dokumentiranja. Uporaba video in telefonskih zaslišanj otrok v civilnem postopku je izključena.
FRANCIJA
Da bi upoštevali vpliv epidemije koronavirusa na gospodarsko dejavnost, je mreža URSSAF[16] uvedla izjemne ukrepe za podporo podjetjem, ki imajo resne težave z denarnim tokom. Časovni roki za plačilo socialnega zavarovanja so bili odloženi do 3 mesecev. Generalni direktorat za javne finance (GDFiP) je omogočil, da lahko v primeru težav zaradi COVID-19 ekonomske krize, podjetja zaprosijo tudi za odlog plačila direktnih davkov, v posebej resnih primerih tudi znižanje. Za velike družbe oziroma člane velikih skupin, ki zahtevajo podaljšanje davčnih in socialnih rokov ali državno zajamčeno posojilo, velja, da si ne smejo izplačevati dividend ali izvajati odkupov delnic do 31. decembra 2020.
Z Odlokom št. 2020-316 so mikro, majhna in srednja podjetja upravičena do izplačil iz solidarnostnega sklada, ki ga financira država, in do sporazumnega odloga obveznosti plačila vode, elektrike in plina. Država je zagotovila posebno jamstveno shemo za bančna posojila za vsa podjetja (z redkimi izjemami)[17] z namenom nadomestiti finančne izgube. Javna investicijska banka Francije (BPI) je sprejela ukrepe, kot so: jamstvo za kreditno linijo[18], gotovinsko okrepitev[19], faktoring[20], možnost pogojnega srednjeročnega posojila[21] in posojila namenjenega financiranju cikličnih težav, situacije začasne nestabilnosti ali delovnih potreb. Francoska država in regije so vzpostavile solidarnostni sklad, ki ga financirajo lokalne oblasti, velika podjetja in zavarovalnice, namenjen pa je majhnim, mikro in srednjim podjetjem, svobodnim in neodvisnim poklicem. Podjetja, ki so prisilno zaprta ali imajo močan upad dejavnosti, lahko delavce delno postavijo pod sistem brezposelnosti in lahko zaprosijo za status »delne dejavnosti«. Podjetjem se izplača dodatek za del plačila zaposlenega v dejavnosti, medtem ko je delodajalec dolžan delavcu izplačevati nadomestilo plače.
Glede stanovanjskih najemnin velja, da najemodajalec nima pravice ukrepati v primeru neplačila najemnine med 12. marcem 2020 do dveh mesecev po koncu COVID-19 krize (24. maj 2020).
Postopki zaradi insolventnosti
Z Zakonom o izrednih razmerah št. 2020-290 je država razglasila izredne razmere na področju javnega zdravja za obdobje 2 mesecev od veljavnosti zakona (24. marec 2020), z možnostjo podaljšanja glede na razvoj COVID-19 pandemije. Zakon omogoča francoski vladi, da z odloki sprejema ukrepe na področju insolventnega prava. Francoska vlada je 27. marca 2020 sprejela Odlok št. 2020-341, s katerim je amandmirala insolventno pravo z namenom spodbujanja dostopa do preventivnih postopkov in podaljšanja zakonskih rokov v insolventnih postopkih. Odlok določa, da se izvajanje insolvenčnih testov[22] podaljša za 3 mesece po koncu izrednih razmer. Postopek poravnave v pred-insolvenčnih postopkih, ki po splošnem pravilu lahko teče največ 5 mesecev, je avtomatično podaljšan do 24. avgusta 2020, 3-mesečni rok, ki mora poteči med dvema postopkoma poravnave pa je odstranjen v tem obdobju. Roki za obdobje »opazovanja dolžnika«, poenostavljenega postopka likvidacije in obdobje plačila zahtevkov delavcev s strani AGS (jamčevalne institucije za izplačilo delavskih terjatev) so avtomatično podaljšani do 24. junija[23]. Upravitelji v insolvenčnih postopkih (predstavnik dolžnika, predstavnik upnikov, likvidator ali upravnik implementacijskega plana) lahko zaprosijo za podaljšanje drugih zakonskih rokov do 24. avgusta 2020. Do 24. junija 2020 je avtomatično podaljšan tudi rok za pripravo načrtov za ohranitev ali reorganizacijo, redno planirane obravnave se premaknejo na mesec po prenehanju stanja izrednih razmer, druga dejanja pa se izvedejo preko sodne uprave na kakršenkoli primeren način do 24. junija. Za osebni stečaj niso bila sprejete nobena posebna pravila.
Odlok 2020-306 z dne 25. marca 2020, ki se uporablja od 12. marca 2020 do enega meseca po končanju izrednih razmer za vrsto pravnih dejanj[24] določa, da so storjena v roku, če so bila opravljena v zakonskem roku po preteku obdobja, za katerega velja odlok (vendar največ v 2 mesecih). Nekateri upravni in sodni ukrepi[25], katerih roki iztečejo med 12. marcem in 24. Junijem, se avtomatično podaljšajo do 24. avgusta. Za periodične odškodnine, kazenske klavzule, odpovedne klavzule in klavzule o zaplembi, katerih namen je kaznovanje zaradi neizpolnitve obveznosti v določenem roku, se šteje, da niso stopile v veljavo, če se rok izteče med 12. marcem in 24. junijem (stopijo v veljavo v enem mesecu po izteku obdobja). V primerih, ko je pogodba lahko odpovedana le v omejenem obdobju ali je samodejno podaljšana, če ni izrecno odpovedana v določenem roku, se ta rok podaljša, če poteče med 12. marcem in 24. junijem 2020, za 2 meseca po poteku tega obdobja.
Odlok št. 2020-304 z dne 25. marca 2020 velja za od 12. marca do 24. junija 2020 in predpostavlja elektronska zaslišanja in obravnave z uporabo avdio-vizualne opreme na sodiščih z zagotavljanjem ugotavljanja identitete strank, kvalitete prenosa in zaupnosti komunikacije med strankami in njihovimi odvetniki. Dovoljeni so postopki, kjer ni obravnav, in velja obvezno zastopanje oziroma so stranke zastopane s strani odvetnika.
ŠPANIJA
Španija je v času izrednega dogodka epidemije sprejela številne predpise, ki urejajo začasne ukrepe, in sicer splošni akt, s katerim je 14. marca 2020 razglasila 15-dnevno izredno stanje (RD 463/2020, spremenjen 17. marca in se sproti spreminja), zakon o izrednih ukrepih z dne 17. marca 2020 na gospodarskem in socialnem področju (RDL 8/2020), akt z dne 27. marca 2020 o ekonomski pomoči podjetjem in samozaposlenim, zakon o nujnih dopolnilnih ukrepih na delovnem področju za ublažitev učinkov COVID-19 (RDL 9/2020), zakon, ki ureja nadomestilo plače za zaposlene v času čakanja, ki ne opravljajo osnovnih storitev, da bi zmanjšali mobilnost prebivalstva v okviru boja proti COVID-19 (RDL 10/2020). Dne 31. marca 2020 je Španija sprejela že zakon o dopolnilnih nujnih ukrepih na socialnem in gospodarskem področju za boj proti COVID-19 (RDL 11/2020).
Z zakonom o izrednih ukrepih na gospodarskem in socialnem področju (RDL 8/2020) je španska vlada zagotovila ukrepe za podporo dolžnikom za reševanje hipotek in potrošniških posojil. Dolžniki v ranljivem položaju lahko pod določenimi pogoji (npr. taki, ki so izgubili zaposlitev) zahtevajo moratorij za svoje hipotekarno posojilo. Ta moratorij se uporablja za hipotekarna posojila, ki so jih potrošniki ustanovili na nepremičninah, kjer prebivajo, in glede nepremičnin, najetih s stani najemnikov v ranljivem položaju. Mala in srednje velika podjetja (SME) in samozaposleni v finančnih težavah (npr. z bistveno izgubo, več kot 40%) lahko zahtevajo odlog plačila hipotekarnega posojila v zvezi z nepremičninami, ki se uporabljajo v njihovi gospodarski dejavnosti. Moratorij bo trajal tri mesece. Trimesečni moratorij bo veljal tudi za potrošniške kredite. V času moratorija tudi ne tečejo obresti.
Država je prek bank vzpostavila tudi poroštvene sheme, da bi zagotovila likvidnost podjetij in samozaposlenih. Namenjene bodo novim posojilom, premostitvenim posojilom, posojilom, namenjenim plačam, obratnemu kapitalu. Poleg teh je sprejela tudi ukrepe za zaščito ranljivih skupin najemnikov, ki so v najemnem razmerju z »velikimi« lastniki nepremični (npr. takimi, ki imajo v lasti več kot 10 nepremičnin). Ranljivi najemniki (npr. taki, ki so izgubili zaposlitev) lahko zahtevajo spremembo najemne pogodbe v enem mesecu od uveljavitve predpisa. Za čas izrednih razmer med 30. marcem in 9. aprilom je Španija sprejela ukrepe o spodbudah za zaščito delavcev, glede katerih velja omejitve glede prisotnosti na delovnem mestu v dejavnostih, ki trenutno niso nujno potrebne v zasebnem ali javnem sektorju. V času čakanja bodo delavci prejemali obvezno nadomestilo plače, obenem pa bodo opravili doprinos ur do konca leta 2020.
Postopki zaradi insolventnosti
Z zakonom o izrednih ukrepih na gospodarskem in socialnem področju (RDL 8/2020) je Španija sprejela vrsto sprememb, povezanih z obveznostjo predlagati insolvenčni postopek. Po splošnem pravilu je poslovodstvo dolžno v dveh mesecih, odkar je družba postala insolventna oziroma bi skrbno poslovodstvo to moralo ugotoviti, vložiti predlog za insolvenčni (stečajni) postopek. Kot alternativo lahko direktorji in posamezni dolžniki v skladu s členom 5b španskega zakona o insolventnosti vložijo predlog za obvestilo na podlagi 5b člena, ki dolžniku omogoča trimesečni rok, da se s svojimi upniki dogovori o refinanciranju (MRA), ki prepreči vložitev stečajnega predloga, ali »pre-pack« dogovor z upniki. Če po trimesečnem obdobju ni dosežen dogovor, mora poslovodstvo v enem mesecu vložiti predlog za stečaj. Z interventnim zakonom (RDL 8/2020) so bile uzakonjene nekatere spremembe: a) v primeru insolventnosti dolžnik (pravna ali fizična oseba) ne bo dolžan vložiti predlaga za stečaj, dokler veljajo izredne razmere; b) predlogi upnikov proti dolžniku za neprostovoljno plačilno nesposobnost (stečajni predlogi), ki bodo vloženi v času izrednih razmer ali v dveh mesecih po koncu tega stanja, bodo obravnavani šele, ko preteče to dvomesečno obdobje. Če pa je v tem času predložen prostovoljni postopek zaradi plačilne nesposobnosti, bo tak predlog obravnavan prednostno pred kakršnim koli neprostovoljnim predlogom, tudi če je prostovoljni predlog vložen pozneje; in c) dolžnik (pravna ali fizična oseba), ki je pred sodiščem vložil obvestilo o 5bis, ne bo dolžan vložiti predloga za stečaj, dokler veljajo izredne razmere, tudi če so nastopili pogoji za vložitev stečaja na podlagi 5b člena španskega zakona o insolventnosti. Glede osebnih stečajev niso bile uzakonjene nobene posebnosti. Za fizične osebe tudi sicer ne velja obveznost vložitve predloga za osebni stečaj.
Španija je sprejela tudi ukrepe na davčnem in finančnem področju ter omejitev na področju investicij in prevzemov podjetij, še posebej na področju kritične infrastrukture. Na področju davkov je npr. za mala in srednje velika podjetja sprejela šestmesečni odlog (npr. med drugim tudi za DDV, ki nastane v času med 13. marcem in 30. majem 2020).
V času izrednih razmer je tudi odložena obveznost poslovodstva sklicati likvidacijsko skupščino, četudi nastopi zakonski razlog. Poslovodstvo ne bo dogovarjalo za obveznosti, ki bodo nastale kot posledica odložitve te obveznosti. Na področju gospodarskih družb je omogočeno, da organi družb poslujejo prek videokonferenc in se zapisniki nemudoma posredujejo po elektronski pošti. Tudi skupščina delničarjev se lahko izvede prek videokonference. Za tri mesece po prenehanju izrednih razmer je odložena obvezna predložitev letnih poročil in sklic skupščine delničarjev za njihovo potrditev.
Sodišča in sodni postopki
V času izrednih razmer prekinitev procesnih rokov in prekinitev postopkov velja za vse postopke, tudi za gospodarske spore. Tek rokov se bo nadaljeval po prenehanju izrednih razmer oziroma po prenehanju veljavnosti ukrepov. V kazenskih zadevah veljajo določene izjeme. Prekinitev ne bo veljala za zadeve, ki vplivajo na osnovne državljanske pravice. Zadržano je tudi zastaranje, zakonski materialni roki ne tečejo. Zaradi omejitve obveznosti vložitve predlogov za stečaj se lahko pričakuje povečanje števila teh postopkov po prenehanju izrednih razmer. To bo lahko povzročilo znatne zaostanke na gospodarskih sodiščih (kjer se izvajajo postopki zaradi insolventnosti), kar bo tudi sicer upočasnilo obdelavo postopkov v primeru insolventnosti.
Končno se s predpisom RDL 11/2020 določa, da bo španska vlada po predlogu ministrstva za pravosodje po prenehanju izrednih razmer čim prej in v vsakem primeru v največ 15 dneh odobrila akcijski načrt za pospešitev pravosodnih dejavnosti v socialnih in spornih upravnih jurisdikcijah in pred sodišči za gospodarske spore, da bi prispevali k cilju hitrega okrevanja gospodarstva po premagovanju krize, ki jo je povzročil COVID-19.
Španska vlada in vlade pokrajin do sedaj niso prevzele nobenih sredstev za najem dodatnega sodnega osebja v okviru odgovora na COVID-19. Prav tako v okviru odgovora na COVID-19 niso bili uvedeni nobeni obvezni ukrepi ali izvensodni mehanizmi za odpravo plačilne nesposobnosti.
ITALIJA
Italija je kot odziv na epidemijo COVID-19 sprejela v mesecu marcu številne ukrepe. Italijanska vlada je napovedala sveženj ekonomskih ukrepov za podporo podjetjem in družinam. Med drugim ti vključujejo: začasno ustavitev plačevanja davkov in prispevkov za socialno varnost; podporo mednarodnemu poslovanju; ukrepe na socialnem področju za zmanjšanje stroškov dela in za vzdrževanje dejavnosti, ki so najbolj prizadete zaradi izbruha koronavirusa.
17. marca 2020 je bil sprejet zakonski odlok (Cura Italia)[26], da se zagotovijo ukrepi za okrepitev nacionalnega zdravstvenega sistema in za podporo gospodinjstvom, delavcem in podjetjem v luči epidemioloških razmer COVID-19. 8. aprila 2020 je bil sprejet nov odlok[27], povezan z večino vprašanj, zajetih v prejšnjih odlokih, zlasti pa se osredotoča na dostop do kreditov, nadaljevanje poslovanja, davčne ugodnostmi in odložitve v sodnih postopkih. Zakonski odlok je začasni ukrep in je vseskozi predmet nadgrajevanja, sprememb in dopolnitev.
Za podporo ukrepom je Italija zagotovila veliko finančno pomoč za zagotavljanje likvidnosti gospodarstvu, za podporo zdravstvenemu sistemu, civilni zaščiti in podobnim organizacijam, ki delujejo v izrednih razmerah. Ob pomoči bančnega sistema in centralnega garancijskega (jamstvenega) sklada je sprejela ukrepe za zagotavljanje likvidnosti gospodinjstev ter podjetij. Prek posebne družbe (Cassa Depositi e Prestiti SpA, CDP), ki jo upravlja ministrstvo za gospodarstvo in finance, se odobrijo jamstva za posojila družbam, ki imajo izpad prihodkov za zaradi epidemije. Banke tako lažje kreditirajo podjetja. Za mala in srednje velika podjetja ukrepi vključujejo odlog plačila posojil, ki so zavarovana s hipotekami, posojila leasingov, kratkoročnih posojil; ob tem je bil ustanovljen poseben oddelek jamstvenega sklada za SME v podporo finančnim institucijam, ki nudi moratorij na navedena posojila. Posebne finančne pomoči so prek posebnega sklada deležni tudi samostojni delavci in samozaposleni; ti sami potrdijo (izjavijo), da so zaradi posledic COVID-19 utrpeli izgubo prihodka, ki presega 33 odstotkov prihodkov, ustvarjenih v zadnjem četrtletju 2019. Sprejela je odlog plačevanja davkov in prispevkov in ukrepe za vzdržnost delovnih razmerij. Sprejeta so bila posebna pravila o skrajševanju delovnega časa in prepoved kolektivnih odpuščanj za obdobje 60 dni.
Postopki zaradi insolventnosti
Na področju finančnega poslovanja podjetij v težavah je Italija sprejela začasne zakonske ukrepe, s katerimi je odložila začetek uporabe novih pravil insolvenčnega zakona iz leta 2019, tako da se bodo začela uporabljati šele 1. septembra 2021 namesto prvotno mišljeno 15. avgusta 2020. Odložena je obveznost poslovodstva glede zgodnjega ukrepanja, ko je podjetje v finančnih težavah, in s tem povezano odgovornostjo poslovodstva. Obveznost ukrepanja z obvezno dokapitalizacijo družbe ob nastopu izgube je odložena do 31. decembra 2020; poslovodstvo do takrat ni dolžno sklicati skupščine delničarjev. Finančni izkazi za leto 2020 bodo lahko pripravljeni in potrjeni pod predpostavkami neprekinjenosti poslovanja pod pogojem, da je takšna kontinuiteta obstajala pred 23. februarjem 2020. Do 30. junija 2020 je odloženo vsakršno vlaganje stečajnih predlogov. Vsi nerešeni sporazumi o prestrukturiranju dolga in poravnave z upniki so odloženi za šestmesečno obdobje; pod določenimi pogoji so dopuščene spremembe načrta prestrukturiranja ali poravnave, kot je tudi dopustno vložiti nov načrt, če prvotnega upniki še niso sprejeli/potrdili. Do 31. decembra 2020 je pri družbah z omejeno odgovornostjo odložena uporaba pravil glede obravnave posojil družbenikov družbi namesto zagotavljanja njenega kapitala.
Čeprav z zakonom ni izrecno določeno, poslovodstvo ni dolžno takoj začeti predinsolvenčnega ali insolvenčnega postopka v izogib civilni (in tudi kazenski) odgovornosti za pozno uvedbo postopka zaradi insolventnosti. Poslovodstvu je dopuščeno, da lahko ukrepa na podlagi bolj prilagodljivega pristopa, tako da da prednost zunajsodnim rešitvam. Poslovodstvo bo lahko zlasti: (i) opredelilo, katero prestrukturiranje oziroma postopek zaradi insolventnosti se lahko razumno šteje kot najustreznejši za izhod iz finančnih težav; in (ii) odložilo odločitev o uporabi ukrepov za prestrukturiranje ali vložitvi postopka zaradi insolventnosti do takrat, ko se bodo končale trenutne izredne razmere.
Sodišča in sodni postopki
Že od marca dalje velja splošen odlog obravnav v vseh civilnih, kazenskih, insolvenčnih, davčnih in upravnih zadevah, razen v nujnih zadevah, in sicer do 11. maja 2020. Prav tako je do takrat odložen tek rokov za vložitev predlogov v obravnavanih postopkih, ki sedaj mirujejo. Predsednik sodišča mora sprejeti ukrepe za zagotavljanje zdravja in higienske ukrepe za preprečevanje koronavirusa, izogibanje zbiranja na sodiščih in sodnih uradih, in ukrepe za omogočanje videokonferenčnih zaslišanj/obravnav. V skladu z zgoraj navedenimi splošnimi ukrepi so sodišča za insolvenčne postopke preložila obravnave (z nekaterimi izjeme v zvezi z nujnimi zadevami) in odložile procesne roke/pogoje v obravnavanih zadevah. Tudi v nadaljevanju se bodo uporabljala pravila za zagotavljanje pravil socialne distance, spodbujala se bo uporaba videokonferenčnega in elektronskega poslovanja. Trenutno stečajna sodišča nimajo težav v smislu povečanja števila zadev zaradi zgoraj omenjenih opustitev in omejevanja vložitve predlogov primeru insolventnosti. V nadaljevanju bo treba sprejeti bolj prilagodljiva orodja za obvladovanje povečanje pripada zadev in posledično preobremenjenosti.
NIZOZEMSKA
Nizozemska Vlada je kot odziv na COVID-19 sprejela več podpornih ukrepov. V splošnem gre za tri kategorije ukrepov: davčni ukrepi, podpora zmanjševanju stroškov zaposlovanja ter neposredno in posredno financiranje v nujnih primerih. V okviru davčnih ukrepov lahko podjetja zlahka dobijo odlog plačila svojih glavnih davčnih obveznosti za tri mesece in, kjer bi potrebovali, še za nadaljnje tri mesece. Zamudne obresti na zapadle davčne terjatve so znižane.
Poleg tega je vlada uvedla obsežno shemo za kritje stroškov dela (Tijdelijke Noodmaatregel Overbrugging voor behoud van Werkgelegenheid, NOW). Podjetja, ki pričakujejo izgubo 20 odstotkov prihodkov v obdobju od marca do julija 2020 v primerjavi s kvartalom v letu 2019, lahko zaprosijo za povračilo do 90 odstotkov stroškov dela, povezanih z izgubo prihodka za obdobje treh mesecev (tj. od marca do maja, aprila do junija ali od maja do julija). To vključuje povezane stroške, kot so izplačila pokojnin in regresa za dopust. Na primer, podjetje, ki pričakuje 50-odstotno izgubo prihodka, lahko dobi 45 odstotek povrnjenih stroškov dela. Do 80 odstotkov povračila je mogoče plačati v dveh do štirih tednih prijave kot predplačilo. Zaposlenih, katerih stroški so pokriti, se ne sme odpustiti, pod pretnjo znižanja subvencije.
Poleg tega je za podjetja na voljo financiranje v nujnih primerih skozi več različnih programov. V dveh izmed njih, ki sta že obstoječa in sta bila zaradi Cvid-19 razširjena, država nudi poroštvo za posojila, ki jih banke dajo podjetjem. Poseben program ima za posojila malim in srednje velikim podjetjem. Za podjetja, ki še niso financirana prek bank, namerava vlada uvesti program za zagotavljanje novih posojil prek regijskih razvojnih programov. Mala podjetja, ki so bila prisiljena prenehati poslovati ali so bila drugače močno prizadeta zaradi ukrepov za boj proti virusu, lahko skoraj takoj prejmejo enkratna nepovratna sredstva v višini 4.000 EUR za kritje stroškov, ki nastanejo med prenehanjem poslovanja ob predpostavki, da so ti stroški nad 4.000 EUR. Druga mala podjetja in zlasti samozaposleni lahko prejemajo dohodkovno podporo v okviru programa socialnih prejemkov. Majhna podjetja bodo lahko dobila tudi nova posojila od njihove občine do 10.000 EUR. In nazadnje, majhno podjetje, ki se financira iz državnega ponudnega financiranj, bo prejelo podaljšanje zapadlosti plačil za šest mesecev, njihove obrestne mere pa se znižajo na 2 odstotka.
Poleg tega veliko zasebnih organizacij sprejema ukrepe za podporo podjetjem v težavah. Glavne banke so napovedale, da bodo omogočile svojim strankam, majhnim podjetjem in maloprodajnim podjetjem odlog plačil šestih mesecev za večino njihovih obveznosti. Banke so tudi napovedale, da do 1. julija 2020 ne bo več prisilnih izpraznitev in prodaj stanovanj. Organizacije najemodajalcev in najemnikov poslovnih nepremičnin so poskušale pripraviti smernice za odlog plačila najemnine, vendar so se doslej dogovorili le o spremembi četrtletnih najemnin v mesečna plačila in za tri tedne odložiti aprilsko najemnino. Posebni dogovori so bili dogovorjeni tudi v med izvajalci zdravstvenih storitev in zavarovalnicami. Odlog plačil v konkretnih primerih so podjetjem omogočili tudi pokojninski skladi.
Nizozemska ni sprejela posebne zakonodajne reforme o udeležbi pri upravljanju družb v finančnih težavah. Posredno na to vplivajo že nekateri od prej naštetih ukrepov države. Čeprav ni bil sprejet noben predpis, so v praksi sodišča posebej previdna pri obravnavanju upniških predlogov za začetek stečajnega postopka proti dolžniku.
Postopki zaradi insolventnosti
Za podjetja v finančnih težavah do sedaj še ni bila sprejeta pomembna reforma. Kot odziv na trenutne razmere so se pospešile aktivnosti sprejema posebnega zakona (Wet Homologatie Onderhands Akkoord, or WHOA, poznan kot Dutch Scheme), ki naj bi predvidoma začel veljati 1. julija 2020. Začetek priprav zakona sega v leto 2013. Zakonski okvir bo urejal potrditev zunajsodnih načrtov prestrukturiranja; zgleduje se in združuje ureditev Združenega kraljestva (United Kingdom Scheme of Arrangement) in poglavje 11 Združenih držav Amerike. Predvideva hiter postopek, ki zahteva sodelovanje sodišča le, kadar je to potrebno. Dolžnik lahko izbere, katere upnike bo vključil v načrt; vključi lahko tudi zavarovane upnike. Upniki se lahko razvrsti v razrede; predviden je tudi cross-class cramdown. Kar zadeva druge zakonske predpise, ki bi bili posebej namenjeni podjetjem v finančni stiski, ni sprememb oziroma niso načrtovani. V skladu z nizozemsko zakonodajo ni predpisana obveznost poslovodstva predlagati stečajni postopek. Ti položaji se urejajo prek pravil o odškodninski odgovornosti, ki pa so dovolj fleksibilna tudi za uporabo v trenutni situaciji. Glede revidiranja letnih poročil je prav tako po predlagani zakonodaji ublažena odgovornost poslovodstva v primeru zamude, če so vzrok razmere COVID-19.
Glede stečajnih postopkov fizičnih oseb ni predvidenih zakonskih reform.
Sodišča in sodni postopki
Nizozemska sodišča niso sprejela posebnih ukrepov glede možnosti pričakovanega porasta insolvenčnih zadev. Zaradi zamejevanja širjenja okužb so bila sodišča zaprta 17. marca 2020 za večino primerov. Predlogi za začetek stečajnega postopka se obravnavajo normalno v okviru nujnih zadev; obravnava poteka praviloma prek zvočnih in video konferenc.
VELIKA BRITANIJA (VB)
11. marca 2020 je vlada VB razglasila fiskalno spodbudo v višini 12. milijard funtov z namenom boja proti začasnim motnjam v gospodarstvu zaradi COVID-19 za podporo posameznikom, delodajalcem in javnim storitvam, ki jih je prizadel virus. Mala in srednja podjetja z manj kot 250 zaposlenimi lahko zaprosijo za povrnitev stroškov bolniških nadomestil zaradi COVID-19 do dveh tednov; podjetja, ki so že upravičena do olajšav za mala podjetja ali ruralna območja pa so upravičena do enkratnega izplačila.
VB je sprejela različne ukrepe direktne podpore v obliki nepovratnih sredstev, hipotekarnih »počitnic« in zmanjševanja davkov. Nekatera podjetja so upravičena do enoletne oprostitve davka iz dohodka iz dejavnosti. Vsa podjetja z visokimi davčnimi obveznostmi lahko zaprosijo za odložitev plačila prek britanskega davčnega organa (HMRC), vsa podjetja zavezana za plačilo DDV pa lahko avtomatično odložijo plačilo davka, ki zapade med 20. marcem in 30 junijem 2020 do konca 2020-2021 davčnega leta.
Skladno s sprejeto posojilno shemo VB lahko podjetja zaprosijo za pomoč zaradi koronavirusa povzročenih prekinitev poslovanja (vlada jamči za 80 % posojila). S shemo začasnega financiranja Centralna britanska banka pomaga bankam in stanovanjskim zadrugam z namenom zmanjševanja obrestnih mer in spodbujanja nudenja posojil. HM Tresury (ekonomsko in finančno ministrstvo) je vzpostavilo »COVID sklad« za uporabo Centralne britanske banke za nakup vrednostnih papirjev, ki jih izdajajo podjetja, ki ustvarjajo znaten prispevek britanski ekonomiji z namenom, da se jim zagotovi dodatno financiranje.[28] Samozaposleni[29] lahko zaprosijo za obdavčeno podporo, ki pokrije do 80% mesečnega dobička. 3. aprila 2020 je finančno ministrstvo objavilo izjavo, v kateri je minister prepovedal posojilojemalcem, da zahtevajo osebna jamčevanja za posojila pod 250.000 funtov[30].
Koronavirus akt 2020 določa, da od 26. marca 2020 do 30. junija 2020 poslovni in stanovanjski najemi ne smejo biti odpovedani zaradi zamud pri plačilu najemnin, ki bodo z obrestmi plačljive po tem času.
Za delavce, katerih delo je postalo nepotrebno v času krize, je namenjen »CRJS program«, odprt za vse delodajalce v VB, z namenom izplačila pomoči v višini 80% delavčeve povprečne plače. Delodajalec lahko zaprosi tudi za plačilo določenih prispevkov, urejeno in razširjeno je tudi izplačilo nadomestila za odsotnost zaradi zdravstvenih razlogov in možnost prenosa dopusta v naslednji dve leti, če ga ni bilo mogoče izkoristiti zaradi COVID-19. [31]
Postopki insolventnosti
Predlagana reforma[32] insolvenčnega prava vključuje zaščito dobavnih pogodb (dobavitelji ne smejo odpovedati pogodbe podjetju zaradi plačilne nesposobnosti, direktorji ne rabijo nuditi osebnih garancij za dobavne pogodbe) ter možnost zaprosila za moratorij nad akcijami upnikov za obdobje 28 dni z namenom, da se v tem obdobju prestrukturirajo ali rešijo iz težav (moratorij lahko upniki izpodbijajo pred sodiščem, vsi stroški, ki niso bili plačani med moratorijem pa imajo prednost pred ostalimi). Prav tako so predvideni plani prestrukturiranja z odobritvijo 75% upnikov. Britanska vlada je predlaga tudi ukinitev določbe o nepravilnem trgovanju (214. Insolvency Act 1986), ki določa, da direktorji družbe osebno odgovarjajo za nepravilno trgovanje, če vedo ali bi morali vedeti, da ni nobene razumne možnosti, da bi se podjetje izognilo insolventnosti in niso storili vseh ukrepov, da bi zmanjšali potencialno izgubo upnikom.
HMRC je ustavila večino dejavnosti izterjave zaradi plačilne nesposobnosti, razen v nujnih zadevah, še vedno pa obravnava zadeve in predloge. [33]
Glede sodišč so bili uvedeni ukrepi socialnega distanciranja z Zakonom o koronavirusu 2020, ki predvideva povečano uporabo možnosti izvajanja obravnav na daljavo (tudi glede dostopa medijev) in dostopnost posnetkov na spletu. Pravosodje Anglije in Walesa je objavilo protokol, ki je uveljavil praktične korake, vključno z elektronskim vlaganjem zahtevkov, ki vsebujejo samo bistvene datoteke in elektronski sistem arhiviranja. Upniki, ki so vložili zahtevek, morajo takoj, ko je razumno mogoče, kontaktirati sodišče, pristojno za insovlenčni postopek in ga obvestiti, ali zahtevajo obravnavo na daljavo. Predsednik Višjega sodišča Anglije in Walesa (Master of Rolls) in Lord Chancellor sta izdala direkcijo z ukrepi, kako naj sodišča izvajajo privatna oddaljena zaslišanja in seje, kot tudi zagotavljajo dostop medijev in javnosti. Vsi izvršilni postopki (razen začasnih odredb) od 27. marca 2020 so bili zadržani za 90 dni, dana je možnosti podaljšanja roka za razkritje in pregled s 27 na 56 dni z medsebojnim dogovorom ali dlje z dovoljenjem sodišča. Nadalje je Služba za sodišča in tribunale določila »hierarhijo« dela okrožnih sodišč glede na delo, ki mora biti opravljeno (kot na primer prošnje za zadržanje izvršbe, dolžniške terjatve tretjih oseb) in ki bi bilo »lahko« opravljeno (npr. zahtevki za začetek postopka insolventnosti). Posamezna sodišča sprejemajo tudi svoje individualne protokole.
ZDRUŽENE DRŽAVE AMERIKE (ZDA)
V ZDA se je ameriška zvezna vlada odzvala na COVID-19 v treh fazah: z osredotočanjem na javnozdravstvene ukrepe, ukrepe za majhna in srednje velika podjetja in sprejemom Zakona o koronvairus zaščiti, pomoči in gospodarski varnosti (CARES). Na podlagi CARES je bil nadaljnje sprejet Koronavirus akt o gospodarski stabilizaciji (CESA).
CARES določa več začasnih sprememb v federalni davčni zakonodaji, kot je olajšava za davek na izplačane plače v primeru prekinitve poslovanja zaradi vladnih ukrepov ali upada prometa, odlog davka na izplačane plače, prilagoditev pravil o neto izgubah pri poslovanju, opustitev nekaterih letalskih trošarin in razširitev možnosti olajšav, ki so na voljo malim podjetjem. Zakon o prvem koronavirus odzivu za družine (FFCRA) z dne 18. marca 2020 določa za vsa ameriška podjetja z manj kot 500 zaposlenimi davčne olajšave za plačani dopust, ki ga je zaposleni izkoristil za lastne zdravstvene potrebe ali za skrb za bolne družinske člane ali otroke, kjer šola ali varstvo ni na voljo zaradi COVID-19.
Od 3. aprila do 30. junija 2020 lahko podjetja, neprofitne organizacije, veteranske organizacije in plemenska podjetja z do 500 zaposlenimi zaprosijo za posojilo pod Programom za zaščito izplačil plač (za posojilo jamči Uprava majhnih podjetij) za pokritje izplačila plač, najemnin in hipotekarnih kreditov (ti stroški so lahko predmet odpustitve vračila pod določenimi pogoji).[34] Do 31. decembra 2020 lahko podjetja z do 500 zaposlenimi zaprosijo tudi za posojilo pod EID posojilnim programom, ki je lahko uporabljeno za plačilo povečanih stroškov zaradi motenj dobavne verige (glede na dejansko utrpljeno škodo), ki upravičenim zagotovi hkrati tudi enkratno finančno pomoč.
CARES je povečal upravičenost do nadomestil za brezposelnosti za neodvisne izvajalce, samozaposlene in osebe z omejeno delovno dobo ter povečal vrednost nadomestil do 31. julija 2020.
Uveljavljen je tudi začasni 30-dnevni odlog hipotekarnih plačil za najemodajalce več-družinskih rezidenčnih nepremičnin[35], v tem času pa najemodajalec ne sme izseliti najemnika zaradi neplačila ali mu zaračunati morebitnih zamudnih obresti, pogodbene kazni ali drugih stroškov zaradi zamude pri plačilu.
CESA določa spodbudno financiranj za določena podjetja, ki pričakujejo izgube, ki bo ogrožalo njihovo delovanje (letalski prevozniki in druga podjetja, ki niso drugje dobila ustrezne ekonomske pomoči) ob pogoju ohranitve stopnje zaposlenosti in neizplačila dividend, odkupa lastnih delnic ali druge vrste delitve kapitala. Zveznim rezervam je dano na voljo preostalih 454 milijard dolarjev za nakup obveznic ali deležev neposredno od subjektov na sekundarnih trgih ali preko posojil z omejitvami pri porabi. Vzpostavlja tudi program posojil, namenjen srednje velikim podjetjem in neprofitnim organizacijam s 500-10.000 zaposlenimi s pogojem ohranjanja stopnje zaposlitve. Določa tudi ukrepe na področju sprostitve bančnih predpisov in računovodskih standardov.[36] Federalni sistem rezerv ZDA (FED) je napovedal vrsto ukrepov, kot so nakup finančnih sredstev od ustreznih ponudnikov (vpliva na večjo likvidnost trga in podpira delovanje bank) in sprostitev kapitalskih blažilnikov za podporo bankam pri posojilih.
18. marca je predsednik Trump uveljavil določbe Zakona o obrambni proizvodnji za nabavo mask, ventilatorjev in drugega medicinskega materiala, potrebnega za boj proti tveganjem za zdravje zaradi COVID-19, kjer so urejena »naročila z oceno« z dodeljevanjem katerih lahko vpliva na podjetja glede izpolnjevanja teh naročil. [37]
Postopki insolventnosti
ZDA zakoni ne prepovedujejo trgovanja v času insolventnosti, zato spremembe na tem področju niso bile potrebne. Na tem področju je bilo izdano priporočilo bankam s strani Federalnega sistema rezerv, Federalne družbe za zavarovanje depozitov in Urada za nadzor valute, da si prizadevajo rešiti vprašanje insolventnosti s podjetji v težavah neuradno. Banke pod pristojnostjo New Yorka morajo zagotoviti, da lahko katerakoli osebi ali podjetju v težavi zaradi COVID-19 krize odobrijo 90-dnevni odlog plačila. Prav tako so za 90 dni odložene prisilne izselitve in izterjave v zvezi s katerokoli stanovanjsko ali poslovno nepremičnino v New Yorku. 20. februarja je začel veljati tudi Zakon o reorganizaciji malih podjetji iz leta 2019 (SBRA), ki odpravlja nekatere zahteve v postopkih zaradi insolventnosti in te olajšuje za mala podjetja. CARES je kriterij praga dolga za mala podjetja dvignil na 7.5 milijonov dolarjev.
Omejitve fizičnega dostopa do sodišča in spremembe postopkov se razlikujejo od sodišča do sodišča. Zvezna sodišča niso omejila vlaganja vlog (za razliko od države New York, kjer, razen v nujnih situacijah v zvezi z poslovnimi zadevami, spori ne morejo biti začeti), vendar so že na splošno zaprta za večino obiskovalcev in velja obveznost elektronske vložitve vlog, razen v izjemnih primerih. Zahteve za originalne podpise za odobritev vložitve stečaja so bile sproščene, ne-nujna zaslišanja in obravnave so preložene in pogosto se uporablja telefonsko zaslišanje, dovoljene pa so tudi videokonference.
AVSTRALIJA
Do danes je vlada objavila številne odzive na področju ekonomske politike za ublažitev vpliva COVID‑19 na podjetja in posameznike, v skupni vrednosti 320 milijard AUD, kar znaša 16,4% BDP Avstralije. Številne od teh politik so bile uzakonjene v okviru omnibus zakona gospodarskem odzivu na COVID-19 (Coronavirus Economic Response Package Omnibus Act 2020)[38], sprejetem 24. marca 2020. Gospodarski odziv vlade je zasnovan za podporo podjetjem pri upravljanju kratkoročnega denarnega toka, da se zagotovi podpora posameznikom, hudo prizadetim skupnostim in regijam ter da se zagotovi stalen tok kreditov v avstralskem gospodarstvu. V Avstraliji se uvajajo tudi politike in ukrepi na ravni posamezne države in ozemlja, in to se bo po pričakovanjih nadaljevalo še naprej z razvojem krize COVID-19.
Avstralija nudi podporo avstralskim podjetjem pri upravljanju težav denarnega toka in pri zagotavljanju delovnih mest s številnimi spodbudami in ukrepi, kot so finančno pomoč za povečanje denarnega toka za delodajalce, začasna olajšava za finančno prizadeta podjetja, podpora podjetniškim naložbam (časovno omejeno 15-mesečno naložbena spodbuda (do 30. junija 2021) s pospeševanjem amortizacijskih odbitkov), podpora vajencem in pripravnikom (delodajalci, ki izpolnjujejo pogoje, lahko zaprosijo za subvencijo plače v višini 50 odstotkov plače vajenca ali pripravnika za devet mesecev od 1. januarja 2020 do 30. septembra 2020) itd.
Prek centralne banke (Reserve Bank of Australia (RBA) in organ za bonitetno regulacijo (Australian Prudential Regulation Authority (APRA) se za podjetja zagotavljajo poroštvene sheme v podporo kreditiranju, zlasti za mala in srednje velika podjetja (MSP). Te med drugim vključujejo podporo za takojšnje potrebe po denarnem toku za MSP (v okviru jamstvenega sistema za MSP COVID-19 bo zagotovljeno 50-odstotno jamstvo za posojilodajalce za podporo novim kratkoročnim nezavarovanim
Posojilom MSP), hiter in učinkovit dostop do posojil za mala podjetja (začasen odlog (šest mesecev) posojilnih obveznosti za posojilodajalce, ki dajejo kredit obstoječim male poslovne stranke) itd. Vlada je skupaj s posameznimi državami obravnavala na enotnem načrtu, v katerem bo obvezen šestmesečni moratorij nad izvrševanjem neporavnanih najemnin za poslovne in stanovanjske najeme, kjer je vzrok za finančno stisko pandemije COVID-19.
Na področju gospodarskih družb so bila v okviru omibus zakona sprejeta posebna pravila o omejitvi odgovornosti poslovodstva za obveznosti družbe, ki nastanejo med poslovanjem v času insolventnosti v obdobju šestih mesecev po 25. marcu 2020 (predvideva se, da bo to obdobje še podaljšano); omejitev odgovornosti praviloma ne bo veljala, kadar po šlo za nepošteno poslovanje. Na ta način se želi spodbuditi poslovodstvo, da podjetja poslujejo tudi v teh izrednih razmerah. Posebni dodatni predinsolvenčni ukrepi niso bili sprejeti. Pričakuje se, da bo uporaba vseh ukrepov (finančna podpora podjetjem, prilagoditev dolga, omejitev odgovornosti poslovodstva zakonskih sprememb domnev insolventnosti) kot celota vzpodbudila reševanje podjetij in sklepanje zunajsodnih dogovorov o prestrukturiranju še pred nastopom formalnega sodnega postopka zaradi insolventnosti.
Postopki zaradi insolventnosti
25. marca je bil z omnibus zakonom spremenjena ureditev položaja insolventnosti. Ureditev začasno spreminja denarni prag in čas za začetek postopkov zaradi insolventnosti (tako proti fizičnim osebam kot tudi proti pravnim osebam): pri pravnih in fizičnih osebah se prag zapadlih obveznosti zvišuje iz 2.000 AUD na 20.000 AUS, čas zamude po zapadlosti terjatve pa podaljšuje z 21 dni na 6 mesecev. Na to domnevo insolventnosti se v praksi največkrat sklicujejo upniki pri vložitvi predloga za začetek stečajnega postopka proti dolžniku.
Prav tako se za dolžnika podaljšuje obdobje, v katerem mora dolžnik ukrepati, če prostovoljno razglasi vložitev predloga za stečaj. Trenutno ima dolžnik 21 dni časa, preden lahko nezavarovani upnik ukrepa za izterjavo dolgov. V skladu z drugimi podaljšanimi roki se ta zaščita dolžnika podaljšuje sedaj na šest mesecev. To bo dolžniku omogočilo več časa za razmislek o možnostih, ki so zanj najboljše. Zaradi tega rahljanja domneve o insolventnosti se pričakuje manj formalno začetkih postopkov, več aktivnosti poslovodstev pri iskanju rešitev in posledično ne bo prišlo do prevzema poslov podjetja s strani upraviteljev.
Sodišča in sodni postopki
Sodišča z ozirom na COVID-19 niso sprejela posebnih ukrepov za obvladovanje morebitnega povečanja sodnih postopkov zaradi insolventnosti. Kot že navedeno, pričakuje se, da bo imela celota vseh ukrepov pozitivne učinke, da do povečanja teh postopkov ne bo prišlo in da bo prišlo do zunajsodnih rešitev. Sprejeti so bili ukrepi, namenjeni spodbujanju odgovornih politik »socialnega distanciranja« za nadzor širjenja COVID-19 v Avstraliji. V ta namen so bila sprejeta nekatera prožnejša pravila sodnih postopkov.
Na avstralskem zveznem sodišču (kjer se obravnava večina zadev v
primeru insolventnosti) je treba vse dokumente do nadaljnjega vložiti v
elektronski obliki, medtem ko je mogoče podpise podpisati v elektronski obliki
ali pa neoverjene. Poleg tega morajo biti vsa zaslišanja, če ni “res
izjemnih okoliščin”, izvedena z uporabo tehnologije oddaljenega dostopa
(kot so telefonske konference in videokonference prek Microsoft Teams), in sicer do 30. junija
2020. Na vrhovnem sodišču Novega južnega Walesa je treba sodne dokumente
vložiti v elektronski obliki, insolvenčne zadeve oziroma povezane zadeve
(obravnavane na seznamu trgovskih sodišč) pa se ne izvajajo več osebno. Sodnik
zdaj izda odločitev o soglasju ali pa tudi v spornih zadevah na podlagi
listinske dokumentacije, zaslišanje, če je vsekakor potrebno, pa se izvede z
zvočno ali video povezavo. Na vrhovnem sodišču v državi Victoria se prošnje za
prenehanje podjetij obravnavajo po telefonu. V ostalih insolvenčnih zadevah
sodnik odloča na podlagi listinske dokumentacije, in če je potreben narok, ta poteka
z zvočno ali video povezavo, z zelo omejenimi izjemami za nujne zadeve in s
strogim časom omejitve. V vsakem primeru je treba zahtevane sodne dokumente
vložiti v elektronski obliki. Podobni ukrepi veljajo tudi v drugih državah v
Avstraliji. Do sedaj ni prišlo do povečanja števila sodnikov oziroma sodnega
osebja.
[1] Zakon o vzpostavitvi sklada za stabilizacijo gospodarstva (BGBl. I 2020, 543), Zakon o sprejetju dodatka k zveznemu proračunu 2020 (BGBl. I 2020, 556), Zakon o blažitvi posledic COVID-19 pandemije na področju civilnega prava, insolventnega prava in kazenskega postopka (BGBl. I 2020, 569), Zakon o olajševanju dostopa do storitev s področja socialne varnosti in glede uporabe in varstva ponudnikov socialnih storitev v času korona virusa SARSCoV-2 (BGBl. I 2020, 575), Zakon o kompenzaciji finančnih bremen zaradi COVID-19 bolnišnicam in drugim zdravstvenim ustanovam (BGBl. I 2020, 580), Zakon o varstvu splošnega prebivalstva v primeru epidemije nacionalnega pomena (BGBl. I 2020, 587).
[2] Dostopno na: https://www.bgbl.de/xaver/bgbl/start.xav?startbk=Bundesanzeiger_BGBl&start=//*[@attr_id=%27bgbl120s0543.pdf%27]#__bgbl__%2F%2F*%5B%40attr_id%3D%27bgbl120s0543.pdf%27%5D__1587623843632.
[3] Pomoč iz sklada predstavlja zadnjo možnost za podjetja, ki nimajo dostopa do druge vrste financiranja in na podjetja so lahko naslovljeni pogoji z namenom, da se zagotovi skrbno in dobro upravljanje.
[4] Dostopno na:
[5] Med trajanjem odloga, posojilo ne sme biti pospešeno ali prekinjeno zaradi neplačevanja posojilojemalca, njegove finančne situacije ali razvrednotenja predmeta zavarovanja. Če se stranki ne dogovorita drugače, se od 1. julija 2020 obdobje vračila posojila podaljša in vsa prihodnja plačila so odložena za 3 mesece.
[6] V tem primeru dolžnik lahko zavrne izvršitev pogodbe (navadno plačilo denarnega zneska) do 30. junija 2020, razen če je to nerazumno z vidika upnika, saj to ogroža preživetje njega oziroma od njega odvisnih ali ogroža gospodarske temelje družbe; v tem primeru lahko dolžnik odstopi od pogodbe (brez obvestila).
[7] Dostopno na:
[8] Uveljavljen s 1. členom Zakona o blažitvi posledic COVID-19 pandemije na področju civilnega prava, insolventnega prava in kazenskega postopka. Dostopno na: https://www.gesetze-im-internet.de/covinsag/
[9] Skladno s splošno insolventno zakonodajo ima poslovodstvo ali stečajni upravitelj (pod redkimi okoliščinami tudi nadzorni svet ali delničarji) korporacij in nekaterih družb z omejeno odgovornostjo dolžnost, da vložijo predlog za začetek insolvenčnega (stečajnega) postopka v primeru nelikvidnosti ali prezadolženosti brez nepotrebnega odlašanja, najkasneje pa v 3 mesecih. Kršitev te obveznosti iz naklepa ali malomarnosti vzpostavi civilno in kazensko odgovornost teh oseb.
[10] V tem primeru so izključeni viri financiranja s strani delničarjev in enakovredna posojila. To velja ne glede na namen, znanje, prognoze in povezanost odplačil s poznejšo plačilno nesposobnostjo.
[11] Skladno z 62. členom švicarskega federativnega akta o izterjavi dolgov in stečaju.
[12] Dostopno na povezavi: https://www.bj.admin.ch/dam/data/bj/aktuell/news/2020/2020-04-16/vo-covid19-insolvenz-d.pdf
[13] V običajnih okoliščinah so podjetja v skladu s členom 725 (2) švicarskega Obligacijskega zakonika dolžna takoj obvestiti stečajno sodišče, če obstaja nevarnost prezadolženosti.
[14] Povzeto po: https://www.bj.admin.ch/dam/data/bj/aktuell/news/2020/2020-04-16/vo-covid19-insolvenz-d.pdf
[15] Dostopno na povezavi: https://www.bj.admin.ch/bj/de/home/aktuell/news/2020/ref_2020-04-16.html
[16] Francoski URSSAF je mreža zasebnih organizacij, ustanovljenih leta 1960, katerih glavna naloga je zbiranje prispevkov za socialno varnost zaposlenih in delodajalcev.
[17] Do 31. decembra 2020 lahko podjetja vseh velikost, ne glede na pravnoorganizacijsko obliko[17] z izjemo nepremičninskih civilnih podjetij, kreditnih institucij in finančnih družb, zaprosijo svojo banko za posojilo, za katerega jamči država. Izključene so tudi družbe, ki so v insolvenčnih postopkih (upravičene pa so tiste, ki so v procesu preventivnega prestrukturiranja).
[18] Jamčevanje za do 90 % potrjenih kratkoročnih kreditnih linij, ki so namenjene operativnem ciklusu.
[19] Jamčevanje za do 90% konsolidacije kratkoročne kreditne linije ali asset outsourcing z refinanciranjem.
[20] Dvig maksimalne meje zavarovanih terjatev in sprostitev gotovinskega zavarovanja.
[21] Posojilo namenjeno pokritju finančne potrebe zaradi trenutne krize, ki mora biti povezan z bančnim posojilom istega zneska (50% nameni BPI, 50 % banka)
[22] Francosko pravo predvideva opravljanje insolvenčnega testa (test pretoka denarja) in če podjetje ni plačilno nesposobno lahko zahteva otvoritev preventivnega postopka – zaupnega in sporazumnega postopka ali preventivnega, kolektivnega in javno-zaščitnega postopka.
[23] Terjatve delavcev, ki zapadejo na dan odprtja insolvenčnega postopka, morajo biti plačane s strani AGS v zakonskih okvirjih in Odlok določa, da mora stečajni upravitelj te terjatve nemudoma sporočiti AGS.
[24] Akti, pritožbe, pravna dejanja, formalnosti, registracije, izjave, obvestila ali objave, ki so določene z zakonom ali drugim predpisom pod sankcijo ničnosti, kazni, odpovedi, zaprtja, neizvršljivosti, odvzema pravice, nedopustnosti, zavrnitve, uporabe posebnega režima ali izgube pravice, ker dejanje ni bilo strojeno v roku ter za vsako plačilo predpisano z zakonom ali drugim predpisom z namenom pridobitve ali ohranitve pravice.
[25] Varnostni ukrepi, preiskave, poravnave, mediacije, prepovedni in odložilni ukrepi, ki niso izrečeni kot sankcija, dovoljenja in odobritve, ukrepi pomoči, spremstva ali podpore osebam v socialnih težavah, sodni ukrepi za pomoč pri upravljanju družinskega proračuna.
[26] Decreto legge 17 marzo 2020, n 18. Misure di potenziamento del Servizio Sanitario nazionale e di sostegno economico per famiglie, lavoratori e imprese connesse all’emergenza epidemiologica da Covid-19
[27] Decreto legge 8 aprile 2020, n 22. Misure urgenti in materia di accesso al credito e di adempimenti fiscali per le imprese, di poteri speciali nei settori strategici, nonche’ interventi in materia di salute e lavoro, di proroga di termini amministrativi e processual
[28] Sklad bo deloval najmanj 12 mesecev, upravičeno podjetje pa mora biti nefinančno podjetje.
[29] S tržnim dobičkom pod 50.000 funtov letno in katerih posel je bil prizadet z pandemijo COVID-19, so registrirani in so vložili davčno napoved za l. 2019.
[30] Prej je to pomenilo, da so mnogi rabili zastaviti svoj dom za posojilo.
[31] Delodajalec lahko izplača delavcu razliko 20 % plače. Velja za delavce, ki so na »čakanju«, ne glede na to ali so zaposleni za polni ali delni delovni čas, preko agencijske pogodbe ali s fleksibilnim delovnim časom. Delavec mora biti na čakanju najmanj 3 zaporedne tedne (lahko večkrat ponovi). V primeru direktorjev družb, ki se jim izplačuje plača, ki so na čakanju, izpolnitev zakonskih obveznosti, ki jih dolgujejo podjetju, ne predstavlja ovire za izplačilo nadomestila (direktorji, ki so plačani v dividendah pa v program niso zajeti). Izplačilo nadomestila za odsotnost v primeru bolezni se izplačujejo v pavšalnem znesku od 6. aprila 2020 do 28 tednov. 13. marca 2020 je britanska vlada razširila zakonske predpise z implementacijo »korona amandmaja«, z namenom vključitve samoizoliranih zaradi COVID-19 (oseba ne rabi biti diagnosticirana z COVID-19, saj je pravica razširjena tudi na zaposlene, ki se izolirajo, da bi preprečili okužbo).
[32] Spremembe še niso bile sprejete, vendar se bo o teh odločalo verjetno po 21. aprilu.
[33] Sprejeti so bili še mnogi drugi ukrepi: organa za finančni nadzor pri upravljanju skladov in pri prodaji na kratko, ukrepi britanske nacionalne banke glede proticikličnih kapitalskih rezerv, priporočila bankam glede obravnavanja dividend in zamudah pri plačilu posojil, priporočila zavarovalnicam glede upravljanja s premoženjem, priporočila dvojno reguliranim podjetjem (bankam, stanovanjskim zadrugam ali investicijskih firm) glede javljanja sprememb o vodstvenih delavcev, določitve ključnih delavcev in izdajanja certifikatov delavcem.
[34] Posojilo mora biti poplačano v roku 2 let, posojilodajalci pa morajo odložiti plačilo za 6 mesecev do 1 leta od izplačila posojila, vendar ne smejo kaznovati prejšnje plačilo. SBA je izdal tudi začasno pravilo, ki velja od 2. aprila 2020 s katerim je zvišal obrestno mero za del posojila, katerega vračilo ni oproščeno ter postavilo zahtevo, da se vsaj 75% posojila porabi za izplačila plač, omejilo uporabo ostalih 25% pa za prispevke za zdravstvo, najemnine, stroške in hipotekarne stroške ter določene druge dolgove ter omejilo možnost oprostitve vračila.
[35] Če je potrjena finančna stiska kot posledica COVID-19 krize, če imajo zavarovane hipoteke in so redno izvajali plačil do 1. februarja 2020. Ukrep je lahko še dvakrat podaljšan.
[36] Sprostitev količnika finančnega vzvoda, možnost začasne prekinitve obravnave možnih sprememb posojila kot način restrukturiranja težavnih dolgov, odprava obveznosti upoštevanja standardov za kreditne izgube (CECL), kreditne unije lahko zaprosijo za posojila in višji limit zadolževanja. Že CARES odstranjuje tudi omejitve glede zneskov kredita, ki ga lahko izda finančna institucija, saj dovoljuje upravljalcu valute, da izvzame katerokoli transakcijo iz zakonskih omejitev višine posojila, glede na nacionalni interes.
[37] Vlada lahko prisili podjetja, da sprejmejo nova javna naročila, pospešujejo izvajanje pogodb, prioritizirajo naročila z oceno pred drugimi in prednostno naročajo vladna naročila v primerjavi z obveznostmi do nevladnih strank (dobavitelj lahko za ta dodatna dela uveljavlja stroške). Zakon prav tako omogoča, da vlada nudi spodbude (posojila, nakup zavez, pooblastilo za namestitev vladne opreme v zasebne objekte) ameriškim podjetjem z namenom širitve zmogljivosti proizvodnje in dobave blaga in storitev, da se izpolnijo naročila z oceno.
[38] The Omnibus Act, https://www.legislation.gov.au/Details/C2020A00022
