Analiza dokazuje, da delovanje kamnoloma ne povzroča le škode domačinom, temveč tudi okolju – podjetje Kongrad naj bi izkopalo kar trikrat več materiala, kot je uradno prijavilo pristojnemu Ministrstvu.
Življenje ob kamnolomu pod Konjeniško goro je za številne prebivalce Slovenskih Konjic že dolgo nevzdržno. Domačine dan za dnem motijo tresenje tal zaradi miniranja, pokanje sten in fasad, poškodovane ceste, prah ter neprestani hrup težkih tovornjakov, ki tudi ob zgodnjih jutranjih urah vozijo mimo njihovih domov. Kljub večletnim opozorilom pristojnim organom se razmere niso izboljšale – ravno nasprotno, po navedbah vseh nas prebivalcev se obseg izkopov in vplivi na okolje povečujejo.
V želji po zaščiti prebivalcev in okolja je Civilna iniciativa ZA zaprtje kamnoloma pod Konjeniško goro (več inforamcij in peticija za zaprtje kamnoloma je objavljenih TUKAJ), ki je bila ustanovljena pred 3 leti na Inšpektorat za naravne vire in prostor RS vložila prijavo suma kaznivega dejanja oškodovanja lastnine in nezakonitega izkoriščanja mineralnih surovin v kamnolomu pod Konjeniško goro.
Prijava, oddana 16. maja letos, se nanaša na domnevno prekoračitev dovoljenih količin izkopov v zadnjih letih s strani družbe Kongrad, d. d.. Dokumentacijo so v vednost posredovali tudi Ministrstvu za naravne vire in prostor, Specializiranemu državnemu tožilstvu RS, županu Občine Slovenske Konjice in Finančni upravi Republike Slovenije, skupaj s potrdili o pošiljanju. Civilna iniciativa je od Specializiranega državnega tožilstva prejela uradni odgovor, da so zadevo odstopili v nadaljnjo obravnavo na Okrožno državno tožilstvo v Celju.
Izkopane trikrat več zemlje, kot je bilo prijavljene Ministrstvu
V okviru prijave je bila priložena tudi analiza izkopov in nasipov, pripravljena na podlagi geodetskih posnetkov iz let 2019 in 2024. Analiza, podprta s slikovnimi in terenskimi podatki, dokazuje, da je bilo v zadnjih petih letih dejansko izkopanih približno 120.000 m³ kamnin, medtem ko je bilo Ministrstvu prijavljenih le 37.873 m³. To pomeni, da je bilo izkopanih približno trikrat več materiala, kot je bilo uradno prijavljeno.
Na podlagi teh ugotovitev obstaja sum, da podjetje ni poravnalo ustreznih koncesnin in ni obračunalo davčnih obveznosti od prodaje nezakonito pridobljenega materiala, s čimer bi lahko bila povzročena znatna gospodarska škoda državi in lokalni skupnosti.
Civilna iniciativa hkrati opozarja tudi na dolgoletne okoljske in bivanjske posledice, ki jih povzroča delovanje kamnoloma v neposredni bližini stanovanjskih območij, ter na dejstvo, da se kljub trikratnim prepovedim inšpekcije izkoriščanje po navedbah domačinov nadaljuje.
Ker se koncesija za kamnolom izteče decembra letos, Civilna iniciativa pričakuje, da bodo pristojni organi nemudoma ukrepali in zagotovili prenehanje izkoriščanja ter začetek sanacije območja, kot je bilo obljubljeno že ob prvotni podelitvi koncesije.
