Velika noč v Sloveniji obudi stare tradicije, ki so se prenašale iz generacije v generacijo. Osrednja dejavnost v okviru velikonočnih praznikov je zagotovo barvanje pirhov.
Velika noč v Sloveniji je čas, ko se ponovno združi celotna družina ob bogato obloženi mizi, kjer najdemo številne velikonočne dorbote, ki so bile pripravljene posebej za to priložnost.
Velikonočna jajca ali pirhi
Velikonočna jajca ali pirhi so glavni akterji praznovanja Velike noči v Sloveniji (poleg potice).
Tako kot v ptevilnih drugih zahodnih kulturah so tudi v Sloveniji velikonočna jajca običajno trdo kuhana. Vendar pa imamo svojo posebno različico priprave velikonočnih jajc. Tako imenovano “pihano jajce” je eden najbolj prepoznavnih slovenskih velikonočnih simbolov in odraža raznolikost regij v Sloveniji. Vsaka slovenska regija ima svoj vzorec, ki je ustvarjen na “pihanemu jajcu”.
Če ne veste, kaj je t. i. pihano jajce, vam bomo z veseljem povedali. Za razliko od trdo kuhanega jajca, pihano jajce ne kuhamo v vroči vodi. Na vrhu in na dnu jajca se naredi majhno luknjo, skozi katero se “spiha” ven beljak in rumenjak. Prazno oziroma spihano jajce je zaradi tega izredno krhko. Če se odločite za ta način izdelave velikonočnega jajca, imejte to v mislih.
Barvanje pirhov
Na praznični mizi posebno mesto zavzemajo pirhi oz. obarvana jajca, ki so svojevrsten način ljudskega umetniškega izražanja. Priprava velikonočnih jajc ali prihov, kot jim pravimo v slovenskem jeziku poteka nekaj dni pred samo Veliko nočjo.
Med najbolj priljubljenimi načini barvanja velikonočnih jajc ali pirhov v Sloveniji je zagotovo t. i. naravno barvanje jajc. Naravno barvanje velikonočnih jajc lahko pripravimo oz. obravamo z rdečim zeljem ali v čebulnih olupkih.
Naravne sestavine za barvanje pirhov
V kolikor si želite svoja velikonočna jajca ali pirhe obarvati v specifično barvo smo vam pripravili seznam naravnih sestavin s katerimi lahko dosežete željeno barvo velikonočnih jajc.
- Vijoličasta – sok rdečega grozdja, cvetovi vijolic z dvema čajnima žlicama limoninega soka
- Vijoličastomodra – cvetovi vijolic, manjša količina prevretih čebulnih olupkov, hibiskusov čaj, rdeče vino
- Modra – zamrznjene borovnice, rdeče zelje, vijoličast grozdni sok
- Zelena – špinačni listi, tekoči klorofil
- Zelenorumena – prevreti olupki zelenih jabolk
- Rumena – prevreta lupinica limone ali pomaranče, perje korenja, semena zelene, mleta kumina, mleti ingver, kamilični čaj, zeleni čaj
- Zlatorjava – semena koprca, čebulni olupki
- Rjava – močna kava, instantna kava, črna lupina orehov, črni čaj, čebulni olupki
- Oranžna – rumena čebula, kuhano korenje, čili v prahu, mleta paprika
- Rožnata – rdeča pesa, brusnice ali brusnični sok, maline, grozdni sok
- Rdeča – veliko rdečih čebulnih olupkov, vložene češnje skupaj s sokom, sok granatnega jabolka, maline
Velikonočna jajca kot umetnost
V Sloveniji pirhi oz. velikonočna jajca predstavljajo svojevrsten način ljudskega umetniškega izražanja. Med najbolj prepoznavnimi velikonočnimi jajci so belokranjske pisanice, ki jih lahko občudujete v Belokranjskem muzeju v Metliki, lahko pa jih kot spominek odnesete seboj.
Medtem ko pisanice izdelujejo tako, da s posebnim pisalom nanašajo vosek in oblikujejo ornamente, prekmurske remenke oz. remenice ustvarjajo s tehniko praskanja.
Vsekakor se splača ogledati tudi vrhniške pirhe, ustvarjene iz tisočih drobnih luknjic v jajčni lupini, ki dajejo videz pravih čipkastih umetnin.
Čudovite pirhe si lahko ogledate tudi na drugih razstavah, razpredenih širom Slovenije v času velikonočnih praznikov. Med največjimi je razstava pirhov v Veržeju. Na Ljubljanskem gradu poteka tekmovanje za najboljše pirhe. Sicer pa so pirhi tudi del velikonočnih iger in tekmovanj, kot so sekanje pirhov, turčenje ali valičenje (kotaljenje) pirhov.