Na predstavitvi pravkar izdane prenovljene knjige »Kuharija po koroško« in na novo izdane knjige v nemškem jeziku »Prite jest! Kommt essen!« je bilo prisotnih več kot sto gostov.
Predstavitev je potekala v okviru dogodkov 33. Dnevov evropske kulturne dediščine in 12. tedna kulturne dediščine v KULT 316 v Šentvidu v Ljubljani na Prušnikovi ulici 74. To je novodoben Center kulinarike in turizma Biotehničnega izobraževalnega centra (BIC) in vir novih znanj in trendov na področjih živilstva in prehrane ter gostinstva in turizma.
Dogodek je potekal v živahni koroški atmosferi. Ob prihodu so goste sprejemali v koroško narodno nošo oblečeni študenti BIC a, ki so ponujali okusno, doslej komajda poznano koroško jabolčno penino in slastne koroško obložene kruhove srčke.
Prireditev je vodila gospa Evita Leskovšek dr. med., v ozadju je bila na platnu vidna projekcija, ki jo je strokovno pripravila gospa mag. Olga Paulič. V njej so bile ob slikovnem gradivu iz knjige Kuharija po koroško predstavljene številne jedi in imena nastopajočih. Med njimi je bil tudi koroški kantavtor Milan Kamnik, ki je vnesel med gledalce koroškega duha. Ob odru so vso prireditev stali štirje študent BIC a oblečeni v koroško narodno nošo.
Na govorniškem odru so se zvrstili številni gostje, ki so pozdravili dogodek, novi knjigi in avtorico gospo Dorotejo Omahen: vodja projekta Dnevi evropske kulturne dediščine, gospa Nataša Gorenc iz Zavoda za varstvo kulturne dediščine RS, je uokvirila pomembnost koroške kulinarike kot kulturno dediščino; direktorica BIC a gospa Jasna Kržin Stepišnik in vodja KULT316 gospod Tomaž Leben sta imela pozdravni govor v svojih kulinaričnih prostorih; uvodne živahne pozdravne besede je dogodku namenila gospa Vlaste Nussdorfer, pisateljica in nekdanja varuhinja človekovih pravic RS.
Avtorica in urednica Doroteja Omahen je predstavila obe knjigi in na projekciji prikazala imena vseh sedemnajstih avtorjev receptov, od katerih jih je kar šestnajst njenih. Povedala je tudi, da je knjigo posvetila svojemu soprogu Feliksu Sreču Omahnu, ki jo je vseskozi podpiral in velikokrat pri degustacijah tudi fizično sodeloval. Koroško kulinariko je skozi stoletja in posamezne zvrsti, od predjedi do glavnih jedi in sladic, kronološko predstavila muzejska svetnica in kustosinja Koroškega pokrajinskega muzeja RS iz Slovenj Gradca, gospa Brigita Rajšter, pri čemer je večkrat omenila pomembnost zanjo zaslužnega profesorja dr. Janeza Bogataja. V knjigi so jasno vidne prave koroške narečne besede, kar je predstavila in demonstrirala gospa Iva Potočnik, profesorica slovenskega jezika.
Po uvodnem delu je bila degustacija nekaterih jedi, ki so predstavljene v knjigi. Gostje so bili nad hrano in postrežbo ob spremljavi originalnih koroških pijač (jabolčne penine, jabolčnega vina, jabolčnega soka in jabolčnega žganja) prijetno presenečeni in navdušeni nad bogato koroško nesnovno kulturno dediščino iz vzhodnega roba Alp. Korošci namreč nimajo vinogradov, imajo pa jabolka. Navdušeni so bili pa tudi nad strokovnostjo in prijaznostjo BIC a in vseh prisotnih delavcev in študentov.
Kot je običaj na podobnih dogodkih, je bilo možno kupiti slovensko knjigo s popustom, zanimanje je bilo veliko.
KNJIGI NA POT
SLOVENSKA PRENOVLJENA KNJIGA »Kuharija po koroško« ni le kuharska knjiga s starimi recepti koroških mam in babic. Vsebuje tudi odlomke koroške proze in poezije, ter rekov v povezavi s kulinariko.
Zelo dragocena je navedba naslovov jedi in še štirih receptov v koroškem narečju in potem še v knjižni slovenščini, za kar je poskrbela profesorica slovenskega jezika gospa Iva Potočnik.
V članku »Knjigi na pot, je pomemben zapis posvetila kustosinja Brigita Rajšter iz Koroškega pokrajinskega muzeja Slovenj Gradec: »Zapisani recepti, nastali v določenem času in prostoru so kulturnozgodovinska vrednota. Jedi kuhane pot teh receptih, pridobijo značaj muzejskega predmeta, saj so nosilke zgodovinskega spomina«
Etnolog in odličen poznavalec slovenskega prehranskega izročila zasl. prof. dr. Janez Bogataj je v recenziji med drugim zapisal: »v knjigi so posamezne jedi predstavljene z recepti in zametki zgodb, kar lahko pomaga gostincem, da bodo svojim gostom lažje predstavili posamezne jedi.
V predgovoru pa gospa Vlasta Nussdorfer, nekdanja varuhinja človekovih pravic, zakliče: Naj živi Koroška v pričujoči »kuhariji«, naj razvaja in veseli vse srčne ljudi!
Opremljena je z odličnimi fotografijami Toma Jeseničnika, enega najboljših koroških in slovenskih fotografov in ilustracijami Alme Mimi Arnold.
Zanimiv je tudi opis koroških kulinaričnih posebnosti (koroški kruh, borovničevo žganje, bršljanasta grenkuljica, debeli ocvirki, kis iz divjih jabolk, ričkovo olje).
V knjigi so oblikovalsko izpostavljeni obloženi koroški kruhovi srčki, ki so znak avtoričine ljubezni do Koroške.
Avtorica in urednica Doroteja Omahen je Korošica iz Prevalj, že leta pa živi v Ljubljani. Veliko ljubezen do Koroške so ji privzgojili mama, ponosna Korošica, Marija Kreuh Turnšek (rojena 1916) in dva starejša brata Vital in Zimi ter kasneje prijatelj iz otroštva Simon Rožej.
Že iz otroštva jo je vse življenje privlačila kulinarika, katero je prakticirala z vseh kontinentov, kjer je potovala ali živela. Je tudi urednica dveh kuharskih knjig z mednarodnimi recepti (angleško slovenskih). Po vrnitvi v Slovenijo je v zrelih letih začutila željo po vrnitvi h koroškim koreninam in pet let raziskovala, zbirala in preizkušala stare recepte koroških jedi ob pomoči prijateljev po Mežiški, Dravski in Mislinjski dolini. Vsa ta leta se je tudi trudila staro koroško kulinariko predstavljati po Sloveniji, avstrijski Koroški, še posebej pa prebivalcem Ljubljane.
NEMŠKO IZVEDBO KNJIGE z naslovom »Prite jest! Kommt essen« je prevedel Nemec dr. Peter Kamien, svetovalec za marketing in oglaševanje in prevajalec. Založnik je gospod Achim Zechner iz Celovca, založba Heyn.
V knjigi založnik bralcu najprej pojasni podobnosti in razlike med slovensko in avstrijsko Koroško. Nenavadno je, a zelo zaželeno, da ima naslov knjige najprej vzklik v slovenskem jeziku, oziroma koroškem dialektu. Takšen je namreč naslov uvodnega članka kustosinje Brigite Rajšter. Prijetno preseneča tudi, da so nazive jedi pustili v koroškem dialektu in spodaj dodali nemški prevod. Ob koncu knjige je še dodana beseda prevajalca dr. Petra Kamiena. Čisto na koncu je umeščen slovar avstrijske in nemške nemščine.
Avtorica s knjigo vabi k ponovnem okušanju tradicionalnih vonjav in okusov. Knjiga je zelo primerno in dragoceno, a ne drago darilo.
Slovensko prenovljeno knjigo lahko kupite na tel. št .041 627 496, [email protected]
