Ali mora vodja vedno poznati pravi odgovor, ohranjati mirnost in delovati, kot da ima vse pod nadzorom? Marko Podgornik Verdev v oddaji Pristna ženska na Moja TV – Ljubljana TV odpira drugačen pogled na vodenje. V ospredje postavlja pristnost, sprejemanje in odnose, v katerih je prostor tudi za negotovost.
V pogovoru, v katerem je predstavljen kot generalni direktor podjetja MIKRO+POLO, spregovori o osebnih izkušnjah, izgorelosti in pričakovanjih poslovnega okolja. Njegova pripoved odpira vprašanje, ki presega direktorske pisarne: koliko energije porabimo za vzdrževanje podobe, za katero verjamemo, da jo drugi pričakujejo od nas?
Pristnost se začne z majhnimi koraki
Biti to, kar si, zveni preprosto. V poslovnem okolju, kjer se osebnost pogosto prepleta s položajem in odgovornostjo, pa lahko zahteva precej poguma.
Verdev v pogovoru pojasnjuje, da ga je bolj kot odziv okolice obremenjevala možnost življenja za masko. Odprtost mu je prinesla olajšanje: ljudje ga lahko spoznajo takšnega, kakršen je, in na tej osnovi z njim gradijo odnos.
Do tega ni prišel z eno samo odločitvijo. Pristnost opisuje kot postopno pot, sestavljeno iz manjših korakov in soočanj s strahom pred odzivi drugih. Vsak iskren pogovor je lahko nov preizkus, hkrati pa priložnost za več zaupanja.
V delovnem okolju to odpira prostor za vodjo, ki lahko prizna, da nečesa ne ve, potrebuje pomoč ali se z določeno situacijo težko spoprijema.
Ranljivost kot del vodenja
»Najprej, jaz mislim, da moramo na ranljivost začeti gledati kot na moč,« pove v oddaji.
S tem odpira razmislek o pričakovanjih do ljudi na vodilnih položajih. Če od vodje pričakujemo neprestano gotovost, lahko iskrenost hitro postane nekaj, kar odlaša ali skriva.
Priznanje lastnih omejitev pa lahko sodelavcem omogoči, da tudi sami lažje izrazijo pomisleke, predlagajo drugačno rešitev ali opozorijo na težavo. Takšen pogovor zahteva zaupanje, ki se gradi skozi vsakodnevno ravnanje.
Zakaj je pomembno spregovoriti o izgorelosti?
Verdev odkrito pripoveduje tudi o osebni izkušnji izgorelosti in občutku neuspeha, ki jo je spremljal. O njej je želel spregovoriti tudi zato, ker je v poslovnem svetu pogrešal podobna pričevanja.
Za nazivi, dosežki in odgovornostmi so ljudje, ki se lahko znajdejo v stiski. Njegova zgodba zato usmerja pozornost tudi k temu, kako se odzovemo, ko sodelavec pove, da mu je težko.
V pogovoru poudarja poslušanje in razumevanje. Včasih je prvi korak prav pripravljenost, da človeku namenimo čas in ga slišimo, ne da bi njegovo izkušnjo takoj ocenjevali ali zanjo ponujali hiter odgovor.
Kultura podjetja se pokaže že na recepciji
Kako prepoznati vrednote podjetja, še preden se začne uradni sestanek?
Verdev ponudi preprost primer: obiskovalci lahko vzdušje začutijo že ob prihodu. Način, kako jih zaposleni pozdravijo, vzpostavijo očesni stik in ponudijo pomoč, veliko pove o odnosih v organizaciji.
Kulturo sprejemanja in vključevanja tako opisuje skozi sproščenost sodelavcev ter občutek, da lahko na delo pridejo takšni, kakršni so.
Vrednote dobijo pomen v konkretnih stikih. Vidijo se v tem, kako poteka pogovor ob napaki, koliko prostora imajo različna mnenja in kako se ljudje odzivajo drug na drugega tudi takrat, ko so pod pritiskom.
Kaj za vodjo pomeni uspešno podjetje?
Verdev pri razmišljanju o uspehu posebno težo namenja počutju ljudi. Veliko mu pomeni, da zaposleni v ponedeljek z veseljem pridejo na delo, poslovne številke pa v pogovoru opisuje kot posledico širšega delovanja podjetja.
Takšen pogled odpira dodatna vprašanja za vsako organizacijo: ali sodelavci čutijo pripadnost? Si upajo povedati, kaj mislijo? Imajo občutek, da so slišani in sprejeti?
Odgovori se oblikujejo skozi odločitve vodstva in izkušnje zaposlenih. Prav vsakodnevni odnosi pokažejo, kako podjetje razume uspeh in kakšno mesto v njem namenja ljudem.
Sprememba se začne pri sebi
Tudi pri mentorskem delu Verdev vodje spodbuja k razmisleku o lastnih vzorcih. Koliko odločitev sprejemajo v skladu s svojimi vrednotami in koliko zato, ker verjamejo, da se od vodje pričakuje določen način vedenja?
Njegova izkušnja ponuja izhodišče za osebno presojo. Pristno vodenje zahteva poznavanje sebe, pripravljenost na iskren pogovor in dovolj odprtosti, da prostor dobijo tudi drugi.
Iz pogovora ostane vprašanje: kakšno delovno okolje ustvarjamo s svojim ravnanjem in koliko svobode imajo ljudje v njem, da so to, kar so?
Oglejte si celoten pogovor na Moja TV
Članek povzema izbrane poudarke pogovora z Markom Podgornikom Verdevom v oddaji Pristna ženska. Za osebno pripoved in širši kontekst si oglejte celotno oddajo na Moja TV – Ljubljana TV.
Oglejte si oddajo na Moja TV ali na YouTubu.
Pripravljeno po uredniškem osnutku povzetka oddaje Pristna ženska na Moja TV – Ljubljana TV.
