Zdaj je čas za svetovne znamenitosti doma! Mednarodni grafični likovni center, Moderna galerija, Mestni muzej Ljubljana, Muzej novejše zgodovine Slovenije, Muzej za arhitekturo in oblikovanje, Narodna galerija, Narodni muzej Slovenije, Prirodoslovni muzej Slovenije, Slovenski etnografski muzej, Slovenski gledališki inštitut – Gledališki muzej in Slovenski šolski muzej so iz svojih zbirk izpostavili po enega glavnega protagonista svetovnega slovesa. Letošnje poletje si jih vse lahko ogledate za enotno, cenovno dostopno ceno 8,00 evrov za individualno ter 16,00 evrov za družinsko vstopnico. Akcija veja od 1. julija do 30. avgusta.
Skupna poletna akcija muzejev in galerij v Ljubljani
»V Ljubljani imamo na ogled številne svetovne znamenitosti. Jih poznate? Oglejte si dragocene eksponate, ne da bi potovali v tujino. Muzeji in galerije v Ljubljani smo stopili skupaj in na široko odprli svoja vrata. Z eno samo vstopnico lahko do 30. avgusta 2020 vstopite v kar 11 muzejev in galerij na 13 lokacijah. Vabimo vas, da nas obiščete!«, so združeni zapisali v promocijsko zloženko.
Opogumljeni od dobrega obiska na letošnjo poletno muzejsko noč in v želji, da bi letošnje poletje bilo posebno tudi po večjem obisku domačih turistov, so se muzeji povezali in odločili za to edinstveno skupno akcijo, ki je pri nas v tako številčni udeležbi še nismo imeli.
Z idejo o sodelovanju med ustanovami in njihovi dostopnosti ter sporočilom o svetovnih znamenitostih, ki so na ogled v okviru akcije, želijo obiskovalcem ponuditi bogato muzejsko in galerijsko izkušnjo ter obenem prispevati k večji kulturni ponudbi.
In kateri so presežki premične dediščine, ki jo v muzejih in galerijah naše prestolnice letošnje poletje ne smete zamuditi? Neandertalčeva piščal, koliščarsko kolo, figurine Kitajcev, obredna pipa miru, Škofjeloški pasijon, slovenski impresionisti, Zoran Mušič, stara učilnica, Stojan Batič, šifrirni stroj Enigma, Marina Abramović in Kiosk K67.
MEDNARODNI GRAFIČNI LIKOVNI CENTER
Ikoni: kipar Stojan Batič in ljubljanski
grafični bienale
V petdesetih letih je slovenska likovna scena doživljala nesluten razvoj.
Pojavile so se nove, močne osebnosti, kot je kipar Stojan Batič, medtem ko so
prireditve, kot je mednarodni grafični bienale, Ljubljani dale kozmopolitski
značaj.
MESTNI MUZEJ LJUBLJANA
5200 let pred tvojimi očmi! Najstarejše
leseno kolo z osjo na svetu
Kolo preseneča z natančno in domišljeno izdelavo. Spreten koliščar je
upošteval krčenja in raztezanja lesa ter logiko pritrjevanja in spajanja.
Tehnološka dovršenost in starost to najdbo z Ljubljanskega barja uvrščata v vrh
svetovne kulturne dediščine.
MG+MSUM, MODERNA GALERIJA
Zoran Mušič, Nismo poslednji
Zoran Mušič je eden mednarodno najbolj poznanih umetnikov 20. stoletja.
Slikarski cikel Nismo poslednji temelji na umetnikovi izkušnji
koncentracijskega taborišča, njegovo sporočilo pa je, da se taka izkušnja
nikoli več ne sme ponoviti.
MG+MSUM, MUZEJ SODOBNE UMETNOSTI
METELKOVA
Marina Abramović, Ritem 0, performans,
1974
Marina Abramović po vsem svetu slovi kot »prva dama performansa«. Ritem 0
je eden od najbolj radikalnih performansov, pri katerem je bilo ogroženo tudi
njeno življenje. Umetnica ga je podarila Moderni galeriji za mednarodno zbirko
Arteast 2000+.
MUZEJ NOVEJŠE ZGODOVINE SLOVENIJE
Enigma: uganka druge svetovne vojne
Enigma je šifrirni stroj, ki so ga uporabljale nemške oborožene sile. Med
drugo svetovno vojno so kodo dešifrirali zavezniki, kar naj bi pripomoglo k
hitrejšemu koncu vojne. MNZS Enigma I je standardna trikolutna izvedba.
MUZEJ ZA ARHITEKTURO IN OBLIKOVANJE
Saša J. Mächtig, Kiosk K67, modularni
arhitekturni sistem, 1967
S plastično lupino je kiosk postal značilen ulični poudarek, ki je od
šestdesetih let prejšnjega stoletja zaznamoval številna urbana središča
nekdanje Jugoslavije, Evrope in širše.
NARODNA GALERIJA
Enkratna zbirka slovenskega
impresionizma
Rojstvo in razvoj enkratnega evropskega modernizma sta predstavljena skozi
100 ambicioznih umetnin, ki so jih navdihnili München, Dunaj, Pariz in zlasti
slovenska krajina in značaj. Grohar, Jakopič, Jama, Sternen in drugi mojstri.
NARODNI MUZEJ SLOVENIJE
Neandertalčeva piščal, najstarejše
glasbilo na svetu
Najstarejše glasbilo na svetu, 60.000-letna neandertalčeva piščal iz Divjih
bab sodi med najpomembnejše mejnike v razvoju človeštva, saj dokazuje, da so
bili neandertalci inovativni in čuteči ljudje, zmožni umetniškega izražanja.
NARODNI MUZEJ SLOVENIJE – METELKOVA
Figurine Kitajcev v vrhu evropskega
oblikovanja porcelana
Figurine Kitajcev je okrog leta 1763 izdelal slavni münchenski oblikovalec
porcelana Franz Anton Bustelli. Del sicer izgubljenega namiznega okrasa pomeni
enega od vrhuncev Bustellijevega dela in hkrati evropskega oblikovanja
porcelana.
PRIRODOSLOVNI MUZEJ SLOVENIJE
Leonora – največji eksponat
Prirodoslovnega muzeja Slovenije
Najdba več kot 13 metrov dolgega trupla mlade samice brazdastega kita leta
2003 v slovenskem morju je bila izjemna, prav tako kot tudi postopek, s katerim
so strokovnjaki iz razpadajočega trupla pridobili njeno popolno okostje.
SLOVENSKI ETNOGRAFSKI MUZEJ
Baragova zbirka in obredna pipa miru iz
19. stoletja
Po zaslugi misijonarja Friderika Barage dobimo prvo neevropsko muzejsko
zbirko že leta 1837. Predmeti so z območja Velikih jezer v Severni Ameriki.
Najbolj izstopa obredna pipa, ki sodi med redko ohranjene primerke na svetu.
SLOVENSKI
GLEDALIŠKI INŠTITUT – GLEDALIŠKI MUZEJ
V pričakovanju Škofjeloškega pasijona
2021
Škofjeloški pasijon, pomnik
slovenskega gledališča, ki sodi med najstarejše še zmeraj uprizarjane
procesijske igre v Evropi in dediščino človeštva. Spoznajte gledališki in
zgodovinski kontekst pasijona, ki bo ob 300-letnici ponovno zaživel v 2021.
SLOVENSKI ŠOLSKI MUZEJ
V stari učilnici šiba poje!
V ambientalni postavitvi učilnice iz druge polovice 19. stoletja je mogoče
preizkusiti stare pripomočke, kot sta pero v peresniku in skrilasta tablica.
Posebnost stare učilnice so kazni, ki jih danes (na srečo) vidimo le še v
muzejih.
Dodatne informacije:
Mestni muzej Ljubljana, Gosposka 15, Urša Karer, [email protected], 041 844 030
Mednarodni grafični likovni center, Pod turnom 3, Lili Šturm, , [email protected], 01 2413 818
Moderna galerija, Windischerjeva ulica 2, Mateja Dimnik, [email protected], 041 669 599
Muzej novejše zgodovine Slovenije, Celovška cesta 23, Urška Purg, [email protected], 051 353 904
Muzej za arhitekturo in oblikovanje, Rusjanov trg 7, Maša Špiler, [email protected], 040 691 633
Narodna galerija, Puharjeva ulica 9, Živa Rogelj, [email protected], 01 24 15 416 in 24 15 400
Narodni muzej Slovenije, Prešernova cesta 20, Tinka Herček Selič, [email protected], 041 751 270
Prirodoslovni muzej Slovenije, Prešernova 20, dr. Staša Tome, [email protected], 01 241 09 48
Slovenski etnografski muzej, Metelkova ulica 2, Maja Kostric Grubišić, [email protected], [email protected], 040 187 920 in 01 30 08 780
Slovenski gledališki inštitut, Mestni trg 17, Mihael Čepeljnik, [email protected], 01 241 58 12
Slovenski šolski muzej, Plečnikov trg 1, Ksenija Guzej, [email protected], 031 299 676
