Aleksandra Pivec, bivša ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
Aleksandra Pivec je slovenska političarka in bivša ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter bivša predsednica stranke Desus. Pivčeva se je po končanem študiju na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo zaposlila na fakulteti, kjer je diplomirala. Nato pa je Aleksandra Pivec postala strokovna raziskovalka v Znanstveno-raziskovalnem središču Bistra na Ptuju, katerega je tudi šest let vodila. Od leta 2016, Aleksandra Pivec deluje na političnem parketu, kjer je sprva delala na Uradu vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu.
IZHAJATE IZ PRLEŠKE DRUŽINE Z VINSKO TRADICIJO, SVETOVNEGA SLOVESA. NAM LAHKO ZAUPATE KATERA VINA IMATE NAJRAJE?
Aleksandra Pivec: Prav gotovo so geni vinarske tradicije moje družine pogojevali mojo posebno ljubezen in odnos do vina. Izbor vina prepuščam trenutkom in priložnostim, ko ga uživam. Všeč so mi suha, sveža, sadna in lahka vina. Ta so moj stalni izbor. Moja prva ljubezen in izbira sta Sauvignon in v zadnjem času me izjemno navdušuje paleta različnih okusov Rebula. Sicer pa z veseljem pokušam in sprejemam v svoj repertoar vse posebnosti in novosti izjemnih slovenskih vinarjev.
KATERA JE VAŠA NAJLJUBŠA DESTINACIJA ALI TURISTIČNA KMETIJA V SLOVENIJI?
Aleksandra Pivec: Slovenija ima izjemne naravne danosti in pestrost krajine in vsaka destinacija ima gotovo svoje posebnosti. V mojem prvem izboru je prav gotovo moja rodna Prlekija, ki me z vsakim vnovičnim obiskom navduši in očara na svojstven in drugačen način. Posebno prijetno energijo okolja in tam živečih ljudi čutim v Brdih, ki so se vtisnila globoko v mojo dušo in se tja vračam vsakič, ko začutim, da jo moram napolniti znova. Vedno, ko sem na destinacijah po Sloveniji izbiram za svoje bivanje turistične kmetije in težko bi izpostavila najljubšo. Vsaka ima svoje specifike in avtentičnost okolja, kulinarike in vin, ki ji prilegajo.
KAJ LAHKO KOT MINISTRICA ZA KMETIJSTVO, GOZDARSTVO IN PREHRANO PRIPOROČITE SLOVENSKIM GOSTOM?
Aleksandra Pivec: Slovenija je posebna v svoji pestrosti naravne in kulturne krajine, izjemni ohranjenosti narave in naravnih virov, kar daje vse potrebne pogoje, da imamo tudi edinstvene pogoje za butično kmetijsko pridelavo. Naši kmetijski pridelki so tako polni pestrih okusov, pridelani pod pogoji, ki zagotavljajo ekološko neoporečnost in tako odlična osnova za izjemne kulinarične mojstrovine naših kuharskih mojstrov in na sploh gostinskega in turističnega sektorja. Kombinacija izjemnih destinacijskih doživljajskih zgodb, edinstvene kulinarike, ki temelji na lokalno pridelani hrani in vrhunskih slovenskih vin, sta prav gotovo moje priporočilo vsakemu, ki bi ga želela prepričati v čarobnost Slovenije.
RAZPRAVE O HRANI, KMETIJSKI PRIDELAVI, O SAMOOSKRBI SO GOTOVO ŽE NEKE VRSTE VAŠA DNEVNA RUTINA. KAKO SLOVENCI GLEDAMO NA HRANO?
Aleksandra Pivec: Kot večina svetovnega prebivalstva, se tudi Slovenci vedno bolj zavedamo pomena lokalno pridelane in s tem varne, kakovostne in neoporečne hrane. Do hrane in njene varnosti imamo vedno boljši odnos in posledično se tudi vedno pogosteje odločamo za nakup slovenske hrane in posvečamo več pozornosti izvoru surovin. S tem pa seveda izražamo ne samo skrb za lastno zdravje, ampak prav tako podporo našemu kmetu in živilsko predelovalni industriji.
VERJETNO RADI KUHATE, KO VAM ČAS DOPUŠČA. KATERE JEDI BI MORAL PO VAŠE POSKUSITI VSAK OBISKOVALEC SLOVENIJE?
Aleksandra Pivec: Zelo rada kuham, ko imam čas da se temu resnično posvetim. Prisegam na slovensko tradicionalno kulinariko, zato je na mojem kuhinjskem pultu pogosto vse potrebno za pripravo zelo klasičnih slovenskih jedi. Tako jote ali kislega zelja z domačimi pečenicami in krvavicami, pečenka in pražen krompir, tudi kot priloga mnogim drugim jedem, prleška gibanica, ajdovi ali koruzni žganci, domač kruh,…
KAKO SE LAHKO SLOVENSKI TURIZEM, KMETIJSTVO IN PREHRANA USPEŠNEJE POVEŽEJO?
Aleksandra Pivec: Prepletenost edinstvenih zgodb in naravnih danosti, na katerih temelji slovenski turizem, s slovensko hrano je ena pomembnejših elementov zaradi katere se turisti navdušujejo in mnogokrat tudi vrnejo v našo deželo. Je odlična dopolnitev in dodana vrednost primarni pridelavi hrane na kmetijah in kot takšna odpira možnosti za večanje dodane vrednosti kmetijski pridelavi omogoča odpiranje delovnih mest na podeželju, ki dolgoročno vpliva na tudi generacijsko prenovo. Prav gotovo pa več kot odlična priložnost za razvoj novih doživljajskih butičnih zgodb slovenske turistične ponudbe.
KAKO LAHKO POSTANE SLOVENIJA BOLJ SAMOOSKRBNA NA PODROČJU PREHRANE?
Aleksandra Pivec: Prav gotovo je naša ambicija usmerjena v to, da v skladu z danimi pogoji in možnostmi, okrepimo samooskrbo na vseh področjih pridelave. Seveda imamo omejitve v razpoložljivosti kmetijskih zemljišč, ampak jih moramo prav zato čim bolj načrtovano in smotrno ter ciljno usmerjeno uporabiti. To bomo dosegli z dobrim razvojnim strateškim načrtom v pridelav na področjih kjer smo deficitarni (sadje, zelenjava, prašičje meso,…), ustrezno tehnološko opremljenost in inovativni pristop pri pridelavi ter ustvarjanje trdnih verig pridelave hrane.
KAKO BI OCENILI HRANO PRIDELANO V SLOVENIJI, ČE JO PRIMERJATE S TISO, IZ DRUGIH DRŽAV?
Aleksandra Pivec: V Sloveniji uživamo varno in kakovostno hrano, bogatih in pestrih okusov, kot jih omogoča ohranjeno okolje, naravni viri in tradicionalna pridelave na majhnih kmetijah in dobri živilsko predelovalni industriji.
KOT MINISTRICA STE VES ČAS V STIKU TUDI S TUJCI. KAJ JIM PRIPOROČATE NA VAŠIH SREČANJIH?
Aleksandra Pivec: Na svojih srečanjih zagotovo najprej gosta povabim k raziskovanju narave naše prečudovite dežele in seveda gastronomski pokušini ter izboru vrhunskih slovenskih vin, ki jo ponuja naša mala butična dežela.
S KATERIMI BESEDAMI BI OPISALI SLOVENIJO?
Aleksandra Pivec: Slovenija izjemni naravni biser s čudovitimi ljudmi, edinstvenimi naravnimi danostmi, dežela neštetih zelenih hribov, skrivnostnih gozdov, prečudovitih gora, dežela izjemne kulinarike, ki temelji na edinstvenosti pristnih okusov butičnih in tradicionalno pridelanih kmetijskih pridelkov in vinarska destinacija, ki se postavlja ob bok največjim in najuspešnejšim svetovnim vinarskim nacijam. Prav gotovo dežela, ki bo je vsakič znova izbrala za svojo edino domovino in okolje v katerem želim živeti in uživati življenje.
