ZAKON O INTERVENTNIH UKREPIH ZA ZAJEZITEV EPIDEMIJE COVID-19 IN OMILITEV NJENIH POSLEDIC ZA DRŽAVLJANE IN GOSPODARSTVO

0
4865

Vlada je sprejela zakon o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo na seji 2. aprila v naslednjem besedilu:

O INTERVENTNIH UKREPIH ZA ZAJEZITEV EPIDEMIJE COVID-19 IN OMILITEV NJENIH POSLEDIC ZA DRŽAVLJANE IN GOSPODARSTVO (ZIUZEOP)

I. DEL
SPLOŠNE DOLOČBE

  1. člen
    (vsebina)
    (1) S tem zakonom se zaradi omilitve posledic epidemije COVID-19 (v
    nadaljnjem besedilu: epidemija) za državljanke in državljane Republike Slovenije ter
    gospodarstvo spreminjajo in dopolnjujejo določbe:
  2. Zakona o interventnem ukrepu odloga plačila obveznosti kreditojemalcev (Uradni
    list RS, št. 36/20; v nadaljnjem besedilu: ZIUOPOK),
  3. Zakona o interventnih ukrepih na področju plač in prispevkov (Uradni list RS, št.
    36/20; v nadaljnjem besedilu: ZIUPPP) in
  4. Zakona o nalezljivih boleznih (Uradni list RS, št. 33/06 – uradno prečiščeno
    besedilo; v nadaljnjem besedilu: ZNB).
    (2) S tem zakonom se določajo tudi začasni ukrepi za omilitev posledic
    epidemije na področju dela in plačevanja prispevkov za socialno varnost,
    zdravstvenega varstva in zdravstvenega zavarovanja, socialnega varstva, pravic iz
    javnih sredstev in uveljavljanja pravic iz naslova starševskega varstva, davkov, javnih
    financ, plač v javnem sektorju in gospodarskih družbah v neposredni in posredni
    večinski državni lasti, kmetijstva, gozdarstva in prehrane, upravljanja z vodami, varstva
    okolja, kulture, znanosti in raziskovanja, preprečevanja pranja denarja in financiranja
    terorizma, zavarovalništva in trga finančnih instrumentov, javnega naročanja,
    pogodbenih kazni, izvršbe in osebnega stečaja, izvajanja javnih storitev, finančnega
    poslovanja podjetij, postopkov zaradi insolventnosti in prisilnega prenehanja, oprostitev
    plačila storitev RTV signala in dodatnih pooblastil policije.
    (3) Izraz »višja sila«, uporabljen v 1.1. podpoglavju 1. poglavja III. dela tega
    zakona, v tem zakonu pomeni epidemijo COVID-19.
    2
    II. DEL
    SPREMEMBE IN DOPOLNITVE ZAKONOV
  5. ZAKON O INTERVENTNEM UKREPU ODLOGA PLAČILA OBVEZNOSTI
    KREDITOJEMALCEV
  6. člen
    V Zakonu o interventnem ukrepu odloga plačila obveznosti kreditojemalcev
    se v 5. členu prvi odstavek spremeni tako, da se glasi:
    »(1) Odlog plačila po tem zakonu pomeni prekinitev zapadlosti vseh
    obveznosti po kreditni pogodbi do izteka obdobja odloga. Končni datum zapadlosti
    kreditne pogodbe se podaljša za čas trajanja odloga plačila, enako se podaljša
    zapadlost pogodbe, ki služi kot zavarovanje kreditne pogodbe. Po izteku obdobja
    odloga plačila naslednji obrok zapade v plačilo v skladu z določbami kreditne pogodbe.
    V obdobju odloga se na odloženi del glavnice obračunavajo obresti po redni obrestni
    meri, ki je bila dogovorjena ob sklenitvi kreditne pogodbe.«.
  7. ZAKON O INTERVENTNIH UKREPIH NA PODROČJU PLAČ IN PRISPEVKOV
  8. člen
    V Zakonu o interventnih ukrepih na področju plač in prispevkov se za 12.
    členom doda nov 12.a člen, ki se glasi:
    »12.a člen
    (odlog plačila prispevkov za kmete)
    (1) Do odloga plačila prispevkov je upravičen kmet, ki je v obvezno
    pokojninsko in invalidsko zavarovanje vključen na podlagi 17. člena ali petega
    odstavka 25. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS,
    št. 96/12, 39/13, 99/13 – ZSVarPre-C, 101/13 – ZIPRS1415, 44/14 – ORZPIZ206,
    85/14 – ZUJF-B, 95/14 – ZUJF-C, 90/15 – ZIUPTD, 102/15, 23/17, 40/17, 65/17, 28/19
    in 75/19; v nadaljnjem besedilu: ZPIZ-2) in ne izpolnjuje pogojev za obvezno vključitev
    v obvezno zavarovanje tudi na kakšni drugi zavarovalni podlagi.
    (2) Do odloga plačila prispevkov iz prejšnjega odstavka ni upravičena oseba:
  • ki do dneva uveljavitve tega zakona ni zavarovana na podlagi 17. člena ali petega
    odstavka 25. člena ZPIZ-2,
  • ki ne izpolnjuje obveznih dajatev in drugih denarnih nedavčnih obveznosti v skladu
    z zakonom, ki ureja finančno upravo, ki jih pobira davčni organ, če neplačane
    zapadle obveznosti na dan, ko posameznik vloži vlogo, niso poravnane.«.
  1. člen
    V 13. členu se v prvem odstavku za besedo »upravičencu« doda besedilo
    »iz 12. in 12.a člena tega zakona«.
  2. ZAKON O NALEZLJIVIH BOLEZNIH
  3. člen
    3
    V Zakonu o nalezljivih boleznih se v 7. členu četrti odstavek spremeni tako,
    da se glasi:
    »Epidemijo nalezljive bolezni ter okuženo ali ogroženo območje razglasi
    oziroma določi minister, pristojen za zdravje. Kadar je okuženo ali ogroženo območje
    celotno območje Republike Slovenije, epidemijo razglasi Vlada Republike Slovenije.«.
  4. člen
    V 19. členu se prvi odstavek spremeni tako, da se glasi:
    »Karantena je ukrep, s katerim se omeji svobodno gibanje in določijo
    obvezni zdravstveni pregledi zdravim osebam, ki so bile ali za katere se sumi, da so
    bile v stiku z nekom, ki je zbolel za kugo, virusno hemoragično mrzlico (Ebola, Lassa,
    Marburg) ali nalezljivo boleznijo, za katero je minister, pristojen za zdravje, ali Vlada
    Republike Slovenije na podlagi četrtega odstavka 7. člena tega zakona razglasila
    epidemijo, v času njegove kužnosti.«.
  5. člen
    V 39. členu se v napovednem stavku prvega odstavka besedilo »minister,
    pristojen za zdravje,« nadomesti z besedilom »Vlada Republike Slovenije«.
    Drugi odstavek se spremeni tako, da se glasi:
    »O ukrepih iz prejšnjega odstavka mora Vlada Republike Slovenije
    nemudoma obvestiti Državni zbor Republike Slovenije in javnost.«.
  6. člen
    V 46. členu se v prvem odstavku za besedo »varstvo« črtata vejica in
    besedilo »zdravstveno nadzorstvo pa zdravstvena inšpekcija«.
  7. člen
    Za 46. členom se doda nov 46.a člen, ki se glasi:
    »46.a člen
    Inšpekcijski nadzor nad izvajanjem določb tega zakona opravlja zdravstvena
    inšpekcija, v zvezi z izvajanjem ukrepov iz prvega odstavka 39. člena tega zakona, ki
    spadajo na delovno področje drugih ministrstev, pa tudi inšpektorji, ki delujejo na tem
    delovnem področju, razen če zakon določa drugače.
    Pri izvajanju nadzora nad ukrepi iz prvega odstavka 39. člena tega zakona,
    ki spadajo na delovno področje drugih ministrstev, ima pristojni inšpektor pravico in
    dolžnost:
  • prepovedati gibanje osebam, za katere se ugotovi ali sumi, da so zbolele za
    določeno nalezljivo boleznijo;
  • prepovedati zbiranje ljudi na javnih mestih, dokler ne preneha nevarnost širjenja
    nalezljive bolezni;
  • omejiti ali prepovedati promet posameznih vrst blaga in izdelkov;
  • odrediti druge ukrepe in opraviti dejanja, za katere je pooblaščen z zakonom ali
    drugim predpisom.«.
    4
  1. člen
    V 49. členu se besedilo »sanitarni inšpektor« nadomesti z besedilom
    »zdravstvena inšpekcija«.
  2. člen
    V 51. členu se prvi odstavek spremeni tako, da se glasi:
    »Policija v okviru svojih pravic in dolžnosti sodeluje pri izvajanju ukrepov, ki
    so določeni v 37., 39., drugem odstavku 46.a, 47. in 48. členu tega zakona.«.
  3. člen
    V 52. členu se besedilo »pristojni organ za notranje zadeve« nadomesti z
    besedo »Policijo«.
  4. člen
    V 53.b členu se:
  • v prvem odstavku znesek »15 milijonov tolarjev« nadomesti z zneskom »60.000
    eurov«,
  • v drugem odstavku znesek »3 milijonov tolarjev« nadomesti z zneskom »10.000
    eurov«,
  • v tretjem odstavku znesek »5 milijonov tolarjev« nadomesti z zneskom »20.000
    eurov«.
  1. člen
    Za naslovom »VII. Kazenske določbe« se doda nov 53.g člen, ki se glasi:
    »53.g člen
    Za vodenje prekrškovnega postopka in izrekanje glob po tem zakonu je
    pristojna tista inšpekcija, za katero je določena pristojnost za nadzor nad izvajanjem
    določb tega zakona v skladu s 46.a členom tega zakona.«.
  2. člen
    V 54. členu se prvem odstavku napovedni stavek spremeni tako, da se glasi:
    »Z globo od 4.000 do 100.000 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba«.
    Za 12. točko se doda nova 12.a točka, ki se glasi:
    »12.a če se ne ravna v skladu z ukrepi pristojne inšpekcije iz drugega odstavka 46.a
    člena tega zakona ali če se jih onemogoča;«.
    Za prvim odstavkom se doda nov drugi odstavek, ki se glasi:
    »Z globo od 2.000 do 50.000 eurov se za prekršek iz prejšnjega odstavka
    kaznuje samostojni podjetniki posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja
    dejavnost.«.
    5
    Dosedanji drugi odstavek, ki postane tretji odstavek, se spremeni tako, da se
    glasi:
    »Z globo od do 400 do 4.000 eurov se za prekršek iz prvega odstavka tega
    člena kaznuje posameznik, odgovorna oseba pravne osebe in odgovorna oseba
    samostojnega podjetnika posameznika ali posameznika, ki samostojno opravlja
    dejavnost.«.
  3. člen
    V 55. členu se napovedni stavek spremeni tako, da se glasi: »Z globo od 400
    do 4.000 eurov se kaznuje za prekršek zdravstveni delavec ali zdravstveni
    sodelavec:«.
  4. člen
    V 56. členu se napovedni stavek spremeni tako, da se glasi: »Z globo od 400
    do 4.000 eurov se kaznuje za prekršek zdravnik:«.
  5. člen
    V 57. členu se v prvem odstavku napovedni stavek spremeni tako, da se
    glasi: »Z globo od 400 do 4.000 eurov se kaznuje za prekršek posameznik:«.
    Drugi odstavek se spremeni tako, da se glasi:
    »Za dejanje iz 1. do 6. točke prejšnjega odstavka se kaznuje za prekršek z
    globo od 400 do 4.000 eurov starš ali skrbnik otroka, ki je storil prekršek, če je to
    neposredna posledica opustitve starševske skrbi ali obveznosti skrbnika.«.
  6. člen
    Za 57. členom se doda nov 57.a člen, ki se glasi:
    »57.a člen
    Za prekrške iz tega zakona se lahko v hitrem postopku izreče globa tudi v
    znesku, ki je višji od najnižje predpisane globe, določene s tem zakonom.«.
    III. DEL
    ZAČASNI UKREPI
  7. člen
    (trajanje ukrepov)
    (1) Ukrepi iz tega dela zakona ter iz aktov, sprejetih na njegovi podlagi,
    veljajo od 13. marca 2020 do 31. maja 2020, če ta zakon ne določa drugače.
    (2) Če do 15. maja 2020 epidemija ni preklicana, se roki izteka ukrepov, ki so
    določeni na 31. maj 2020, podaljšajo za 30 dni.
  8. DELO IN PLAČEVANJE PRISPEVKOV ZA SOCIALNO VARNOST
    6
    1.1 Povračilo nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delo in zaradi
    odsotnosti iz razloga višje sile ter oprostitev plačila prispevkov
  9. člen
    (namen)
    (1) S podpoglavjem 1.1 tega zakona se z namenom ohranitve delovnih mest
    zaradi posledic epidemije ureja povračilo izplačanih nadomestil plače delavkam
    oziroma delavcem (v nadaljnjem besedilu: delavec) pri delodajalcih, ki jim začasno ne
    morejo zagotavljati dela zaradi posledic epidemije (v nadaljnjem besedilu: začasno
    čakanje na delo).
    (2) S podpoglavjem 1.1 tega zakona se ne glede na določbo šestega
    odstavka 137. člena Zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 21/13, 78/13 –
    popr., 47/15 – ZZSDT, 33/16 – PZ-F, 52/16, 15/17 – odl. US, 22/19 – ZPosS in 81/19; v
    nadaljnjem besedilu: ZDR-1) določa tudi višina nadomestila plače delavcem, ki ne
    morejo opravljati dela zaradi višje sile in se ureja delno povračilo izplačanih nadomestil
    plače tem delavcem.
  10. člen
    (upravičeni delodajalec)
    (1) Pravico do ukrepa iz prejšnjega člena lahko uveljavlja vsak delodajalec v
    Republiki Sloveniji, razen:
  • neposredni ali posredni uporabnik proračuna Republike Slovenije oziroma
    proračuna občine, katerega delež prihodkov iz javnih virov je bil v letu 2019 višji od
    70 %,
  • delodajalec, ki opravlja finančno ali zavarovalniško dejavnost, ki spada v skupino K
    po standardni klasifikaciji dejavnosti.
    (2) Do pomoči so upravičeni tisti delodajalci, ki jim bodo po njihovi oceni
    prihodki v prvem polletju 2020 upadli za več kot 20 % glede na isto obdobje leta 2019
    in v drugem polletju 2020 ne bodo dosegli več kot 50 % rast prihodkov glede na isto
    obdobje leta 2019. V primeru, da ta pogoj pomoči ob predložitvi letnih poročil za leto
    2020 ne bo dosežen, bo moral upravičenec naknadno vrniti celotno pomoč iz
    prejšnjega odstavka. V primeru, da niso poslovali v celotnem letu 2019, so do pomoči
    upravičeni tudi tisti delodajalci, ki so utrpeli:
  • vsaj 25 % zmanjšanje prihodkov v mesecu marcu 2020 v primerjavi s prihodki v
    mesecu februarju 2020 ali
  • vsaj 50 % zmanjšanje prihodkov v mesecu aprilu ali maju 2020 v primerjavi s
    prihodki v mesecu februarju 2020.
  1. člen
    (časovna omejitev)
    Delodajalec v skladu s prejšnjim členom lahko napoti posameznega delavca
    na začasno čakanje na delo najdlje do 31. maja 2020.
  2. člen
    (pravice in obveznosti delavcev)
    7
    (1) Delavec, ki je napoten na začasno čakanje na delo in delodajalec zanj
    prejema povračilo izplačanega nadomestila plače, ohrani vse pravice in obveznosti iz
    delovnega razmerja, razen tistih, ki so drugače urejene s tem zakonom.
    (2) Delavec ima v času začasnega čakanja na delo obveznost, da se na
    zahtevo delodajalca vrne na delo do sedem zaporednih dni v tekočem mesecu.
    Delodajalec mora o tem predhodno obvestiti Zavod za zaposlovanje.
    (3) Če je bila plača delavca znižana zaradi določitve krajšega polnega
    delovnega časa pri delodajalcu, se za določitev osnove za nadomestilo plače za čas
    začasnega čakanja na delo upošteva plača ali osnova za nadomestilo plače iz zadnjih
    treh mesecev pred določitvijo krajšega polnega delovnega časa.
    (4) Če delavec v dogovoru z delodajalcem v času začasnega čakanja na
    delo izrabi pravico do letnega dopusta, ima za čas izrabe letnega dopusta pravico do
    nadomestila plače v skladu z zakonom, ki ureja delovna razmerja.
    (5) Delodajalec delavca pisno napoti na začasno čakanje na delo v skladu z
    odločitvijo iz prvega odstavka 21. člena tega zakona. V pisnem napotilu določi čas
    začasnega čakanja na delo, možnosti in način poziva delavcu, da se predčasno vrne
    na delo, ter višino nadomestila plače.
  3. člen
    (upravičeni delodajalec)
    Pravico do povračila izplačanih nadomestil plače delavcem, ki zaradi višje
    sile ne morejo opravljati dela, lahko uveljavlja vsak delodajalec v Republiki Sloveniji, ki
    izpolnjuje pogoje iz 22. člena tega zakona in ki izjavi, da delavci dela ne opravljajo
    zaradi višje sile, ki je posledica obveznosti varstva otrok zaradi zaprtja vrtcev in šol in
    drugih objektivnih razlogov ali nemožnosti prihoda na delo zaradi ustavitve javnega
    prevoza ali zaprtja mej s sosednjimi državami in zaradi tega prejemajo nadomestilo
    plače.
  4. člen
    (višina nadomestila plače)
    (1) Delavec ima v času začasnega čakanja na delo in v času, ko zaradi višje
    sile ne opravlja dela, pravico do nadomestila plače v višini, kot je določena z zakonom,
    ki ureja delovna razmerja, za primer začasne nezmožnosti zagotavljanja dela iz
    poslovnega razloga.
    (2) Nadomestilo plače, določeno v skladu s prejšnjim odstavkom, ne sme biti
    nižje od minimalne plače v Republiki Sloveniji.
  5. člen
    (delavci s pravicami iz socialnih zavarovanj)
    (1) Če je delavec ob napotitvi na začasno čakanje na delo upravičen do
    odsotnosti z dela ali med trajanjem začasnega čakanja na delo ali višje sile pridobi
    pravico do odsotnosti z dela na podlagi predpisov o zdravstvenem zavarovanju ali
    starševskem varstvu ter do ustreznega nadomestila plače ali plačila prispevkov, se
    nadomestilo plače iz prejšnjega člena v tem času ne izplačuje.
    8
    (2) Če je delavec ob napotitvi na začasno čakanje na delo ali med trajanjem
    začasnega čakanja na delo ali višje sile uveljavil oziroma je upravičen do dela s krajšim
    delovnim časom in prejema delno nadomestilo na podlagi predpisov o pokojninskem in
    invalidskem zavarovanju ali je upravičen do dela s krajšim delovnim časom na podlagi
    predpisov o zdravstvenem zavarovanju ali starševskem varstvu, se nadomestilo plače
    iz prejšnjega člena v tem času izplačuje v sorazmernem delu, delavec pa zadrži
    pravico do prejemkov oziroma plačila prispevkov iz socialnih zavarovanj po navedenih
    predpisih, kot da bi delal.
  6. člen
    (višina povračila izplačanega nadomestila plače)
    (1) Izplačano nadomestilo plače iz 26. člena tega zakona se s strani
    Republike Slovenije povrne v višini izplačanega nadomestila, ki ne presega višine
    povprečne plače za leto 2019 v Republiki Sloveniji, preračunane na mesec,
    zmanjšanega za prispevke zavarovanca.
    (2) Delodajalci so za delavce, ki so upravičeno začasno odsotni od dela ter
    so za njih upravičeni do povračila izplačanih nadomestil plače po tem zakonu, in za
    delavce, ki ne delajo zaradi višje sile na podlagi šestega odstavka 137. člena ZDR-1, in
    iz tega naslova prejemajo nadomestilo plače, oproščeni plačila prispevkov za vsa
    socialna zavarovanja od nadomestila plače od 13. marca do 31. maja 2020, vendar
    največ od nadomestila plače do višine povprečne plače za leto 2019 v Republiki
    Sloveniji, preračunane na mesec. Prispevke za vsa socialna zavarovanja, ki so bili
    oproščeni po prejšnjem stavku, v celoti plačuje Republike Slovenija.
    (3) Delodajalec, ki je neposredni ali posredni uporabnik proračuna Republike
    Slovenije oziroma proračuna občine, katerega delež prihodkov iz javnih virov je bil v
    letu 2019 nižji od 70 %, lahko uveljavlja povračilo nadomestila plače le v višini deleža,
    ki je enak deležu njegovih prihodkov iz nejavnih virov.
  7. člen
    (postopek in način uveljavljanja povračila nadomestila plače)
    (1) Delodajalec uveljavi pravico do povračila izplačanih nadomestil plače po
    tem zakonu z vlogo, ki jo vloži v elektronski obliki pri Zavodu Republike Slovenije za
    zaposlovanje v osmih dneh od napotitve delavca na začasno čakanje na delo, vendar
    najpozneje do 31. maja 2020.
    (2) Pravice do povračila izplačanih nadomestil plače iz prejšnjega odstavka
    ne more uveljavljati delodajalec:
  • ki ne izpolnjuje obveznih dajatev in drugih denarnih nedavčnih obveznosti v skladu
    z zakonom, ki ureja finančno upravo, ki jih pobira davčni organ, če ima neplačane
    zapadle obveznosti na dan vložitve vloge. Šteje se, da delodajalec ne izpolnjuje
    obveznosti iz te alineje tudi, če na dan oddaje vloge ni imel predloženih vseh
    obračunov davčnih odtegljajev za dohodke iz delovnega razmerja za obdobje
    zadnjih petih let do dne oddaje vloge;
  • če je nad njim uveden postopek stečaja.
    (3) Vlogi iz prvega odstavka tega člena za delavca na začasnem čakanju na
    delo delodajalec priloži izjavo iz 21. člena tega zakona, za katere pravilnost kazensko
    in materialno odgovarja, ter dokazila o napotitvi delavcev na začasno čakanje na delo
    zaradi začasne nezmožnosti zagotavljanja dela iz poslovnega razloga.
    9
    (4) Vlogi iz prvega odstavka tega člena za delavca, ki zaradi višje sile ne
    more opravljati dela, delodajalec priloži izjavo iz 21. člena tega zakona, za katere
    pravilnost kazensko in materialno odgovarja, ter dokazila delavcev o upravičeni
    odsotnosti zaradi višje sile, ki je posledica varstva otrok zaradi zaprtja vrtcev in šol ali
    nemožnosti prihoda na delo zaradi ustavitve javnega prevoza ali zaprtja mej s
    sosednjimi državami.
    (5) Delodajalec, katerega zaposlitve so neposredno ali posredno
    sofinancirane iz proračuna Republike Slovenije preko posebnih programov in lahko
    uveljavlja povračilo nadomestila plače le v višini razlike med polnim sofinanciranjem in
    siceršnjo subvencijo, v vlogi navede delež financiranja iz proračuna Republike
    Slovenije v letu 2019.
    (6) Ne glede na prvi odstavek tega člena lahko pravico do povračila
    nadomestila plače uveljavi delodajalec, ki je napotil delavce na začasno čakanje na
    delo oziroma pri katerem delavec zaradi višje sile ni mogel opravljati dela že pred
    uveljavitvijo tega zakona, za obdobje od 13. marca 2020, če vloži vlogo iz prvega
    odstavka tega člena v osmih dneh od uveljavitve tega zakona in izpolnjuje vse pogoje
    za uveljavitev pravice.
    (7) Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje odloči o vlogi v roku osem
    dni s sklepom.
    (8) Sklep o povračilu izplačanih nadomestil plače mora zlasti vsebovati
    predmet, osnovo za izračun nadomestil plače, način izračuna povračila nadomestil
    plače, višino povračila nadomestil plače, vsebino zahtevkov za povračilo nadomestil
    plače in njihovih prilog, razloge za zavrnitev zahtevka za povračilo, rok za izplačilo,
    obdobje vračanja sredstev, spremljanje in poročanje, sankcije za kršitev sklepa ter
    nadzor nad njegovim izvajanjem.
    (9) Povračilo nadomestila plače, razen za delavce, za katere plačilo
    nadomestila plače ne bremeni delodajalca, se delodajalcu izplačuje mesečno, v
    sorazmernem deležu ali v celoti, in sicer 10. dan meseca, ki sledi mesecu izplačila
    nadomestila plače po tem zakonu.
    (10) Delodajalcu pripada povračilo nadomestila plače za dejansko mesečno
    oziroma tedensko obveznost, za prazničen in drug dela prost dan, določen z zakonom,
    če bi delavec na ta dan dejansko delal.
    (11) Določbe glede povračila nadomestila plače iz tega člena se smiselno
    uporabljajo tudi za delno povračilo nadomestila plače v primerih, ko delavec zaradi
    višje sile ne opravlja dela.
  1. člen
    (izvajanje nadzora nad dodelitvijo in izplačevanjem
    nadomestil plače ter izvajanjem sklepa)
    (1) Delodajalec, ki uveljavi povračilo nadomestil plač, mora Zavodu
    Republike Slovenije za zaposlovanje omogočiti administrativni in finančni nadzor nad
    izpolnjevanjem obveznosti iz sklepa. V primeru nadzora na kraju samem mora Zavodu
    Republike Slovenije za zaposlovanje omogočiti vpogled v računalniške programe,
    listine in postopke v zvezi z izvajanjem tega zakona.
    (2) Za potrebe izplačevanja povračil nadomestil plače in izvajanja nadzora
    ima Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje pravico brezplačno pridobivati podatke
    10
    o delavcih na začasnem čakanju na delo iz zbirk podatkov od Zavoda za zdravstveno
    zavarovanje Slovenije, Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije ter
    Finančne uprave Republike Slovenije, in sicer:
  • osebno ime,
  • enotno matično številko občana,
  • zavarovalno podlago ter
  • podatke o izplačanih plačah in plačanih prispevkih za socialno varnost.
    (3) Za namene izvajanja nadzora nad izpolnjevanjem obveznosti iz sklepa
    delodajalca ima Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje pravico tudi neposredno
    od delodajalca pridobivati dokazila in listine, iz katerih je razviden način uveljavljanja
    pravic po tem zakonu, na katerih mora delodajalec prekriti oziroma iz katerih mora
    izločiti tiste dele listin, ki niso nujni za ugotovitev razloga prenehanja zaposlitve in za
    vročitev takšne listine.
    (4) Podatki, ki jih pridobi Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje na
    podlagi tega zakona, se ne smejo pošiljati tretjim osebam, hranijo pa se deset let po
    njihovi pridobitvi, razen v anonimizirani obliki za raziskovalne namene.
    (5) Po preteku roka hrambe iz prejšnjega odstavka se podatki blokirajo in
    nadalje obravnavajo v skladu s predpisi, ki urejajo poslovanje organov javne uprave s
    stalno zbirko dokumentarnega gradiva oziroma ravnanje z javnim arhivskim gradivom.
    (6) Po blokiranju v skladu s prejšnjim odstavkom se podatki iz četrtega
    odstavka tega člena hranijo 30 let.
  1. člen
    (obveznosti delodajalca)
    (1) V obdobju prejemanja povračila izplačanih nadomestil plače v skladu z
  2. členom tega zakona mora delodajalec delavcem izplačevati neto nadomestila
    plače.
    (2) V obdobju iz prejšnjega odstavka delodajalec ne sme odrejati nadurnega
    dela, če to delo lahko opravi z delavci na začasnem čakanju na delo.
    (3) Če delodajalec delavca pozove, da se vrne na delo, o tem predhodno
    obvesti Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje. Če delavcu preneha odsotnost iz
    razlogov višje sile, o tem obvesti Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje z dnem
    prenehanja odsotnosti.
    (4) Če delodajalec ravna v nasprotju s prvim, drugim ali tretjim odstavkom
    tega člena, mora prejeta sredstva v celoti vrniti v trikratni višini.
    (5) Delodajalec, ki prejema ali je prejemal sredstva v skladu s tem zakonom,
    mora prejeta sredstva vrniti v celoti, če začne postopke likvidacije po zakonu, ki ureja
    gospodarske družbe, v obdobju:
  • prejemanja sredstev in
  • po prenehanju prejemanja sredstev, ki je enako obdobju prejemanja sredstev.
  1. člen
    (inšpekcijski nadzor)
    11
    Inšpekcijski nadzor nad izvajanjem 21. do 31. člena in drugega odstavka 33.
    člena tega zakona opravlja Inšpektorat Republike Slovenije za delo v skladu s predpisi,
    ki urejajo inšpekcijski nadzor.
    1.2 Oprostitev plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje
    za zaposlene, ki delajo
  2. člen
    (delna oprostitev prispevkov za zaposlene v zasebnem sektorju,
    ki delajo, in krizni dodatek)
    (1) Za delavce iz prvega do četrtega in šestega odstavka 14. člena ZPIZ-2 so
    delodajalci oproščeni plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje v
    mesecu aprilu in maju 2020. Prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje v tem
    času v celoti plačuje Republika Slovenija.
    (2) Delodajalci iz prejšnjega odstavka vsakemu zaposlenemu, ki dela in čigar
    zadnja izplačana mesečna plača ni presegla trikratnika minimalne plače, izplačajo
    mesečni krizni dodatek v višini 200 eurov, ki je oproščen plačila vseh davkov in
    prispevkov.
    (3) Neposredni in posredni uporabniki proračuna Republike Slovenije in
    občinskih proračunov ter finančne in zavarovalniške dejavnosti, ki spadajo v skupino K
    po standardni klasifikaciji dejavnosti, niso upravičeni do ukrepov iz tega člena.
    1.3 Izredna pomoč v obliki mesečnega temeljnega dohodka
  3. člen
    (upravičenci) (1) Upravičenec do izredne pomoči v obliki mesečnega temeljnega dohodka
    je upravičenec, ki zaradi epidemije ne more opravljati dejavnosti ali jo opravlja v
    bistveno zmanjšanem obsegu, in sicer:
  • samozaposleni, ki na dan uveljavitve tega zakona opravlja dejavnost in je v
    obvezno zavarovanje vključen na podlagi opravljanja te dejavnosti in ne izpolnjuje
    pogojev za obvezno vključitev v obvezno zavarovanje tudi na kakšni drugi
    zavarovalni podlagi,
  • verski uslužbenec registrirane cerkve ali druge verske skupnosti, ki ima na podlagi
  1. člena Zakona o verski svobodi (Uradni list RS, št. 14/07, 46/10 – odl. US, 40/12
    – ZUJF in 100/13) pravico do namenske državne finančne pomoči iz državnega
    proračuna za pokritje prispevkov za socialno varnost v višini naslednjih vrst
    prispevkov za socialno varnost in
  • kmet, ki je v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje vključen na podlagi 17.
    člena ali petega odstavka 25. člena ZPIZ-2 in ne izpolnjuje pogojev za obvezno
    vključitev v obvezno zavarovanje tudi na kakšni drugi podlagi.
    (2) Za samozaposlene iz prve alineje prejšnjega odstavka se štejejo tudi
    družbeniki, ki so poslovodne osebe v gospodarski družbi in so zavarovani na podlagi
  1. člena ZPIZ-2.
    (3) Upravičenci iz prvega in drugega odstavka tega člena so upravičeni do
    izredne pomoči v obliki mesečnega temeljnega dohodka v višini 350 eurov za mesec
    marec in po 700 eurov za meseca april in maj 2020, če so opravljali dejavnost najmanj
    od 13. marca 2020 do uveljavitve tega zakona.
    12 (4) Do izplačila mesečnega temeljnega dohodka iz prejšnjega odstavka ni
    upravičena oseba iz prvega in drugega odstavka tega člena, ki ne plačuje obveznih
    dajatev in ne izpolnjuje drugih denarnih nedavčnih obveznosti v skladu z zakonom, ki
    ureja finančno upravo, ki jih pobira davčni organ, če ima na dan uveljavitve tega
    zakona neplačane zapadle davčne obveznosti.
  2. člen
    (izplačilo) (1) Za izplačilo mesečnega temeljnega dohodka mora upravičenec iz
    prejšnjega člena preko informacijskega sistema Finančne uprave Republike Slovenije
    predložiti izjavo, s katero izjavlja, da je oseba, kot jo opredeljuje prejšnji člen, in da
    zaradi epidemije ne more opravljati dejavnosti ali jo opravlja v bistveno zmanjšanem
    obsegu.
    (2) Bistveno zmanjšan obseg opravljanja dejavnosti pomeni:
  • vsaj 25 % zmanjšanje prihodkov upravičenca iz prejšnjega člena v mesecu marcu
    2020 v primerjavi s prihodki v mesecu februarju 2020, ali
  • vsaj 50 % zmanjšanje prihodkov upravičenca iz prejšnjega člena v mesecu aprilu
    ali maju 2020 v primerjavi s prihodki v mesecu februarju 2020.
    (3) Upravičencu, ki vloži izjavo do 18. aprila 2020 za mesec marec, nakaže
    Finančna uprava Republike Slovenije mesečni temeljni dohodek 25. aprila 2020.
    Upravičencu, ki vloži izjavo od 19. aprila do 30. aprila 2020, za mesec marec ali april ali
    meseca marec in april skupaj, nakaže Finančna uprava Republike Slovenije do 10.
    maja 2020. Upravičencu, ki vloži izjavo od 1. maja do 31. maja 2020 za mesec marec
    ali april ali maj ali dva ali tri od navedenih mesecev skupaj, nakaže Finančna uprava
    Republike Slovenije 10. junija 2020.
    (4) Upravičenec iz prvega in drugega odstavka prejšnjega člena prejme
    mesečni temeljni dohodek v višini 350 eurov za mesec marec 2020, 700 eurov za april
    2020 in 700 eurov za maj 2020. Če poda izjavo za več mesecev skupaj, se mu nakaže
    seštevek mesečnih temeljnih dohodkov za posamezne mesece. (5) Upravičenec iz prejšnjega člena predloži izjavo preko informacijskega
    sistema Finančne uprave Republike Slovenije v elektronski obliki do 31. maja 2020.
    Predloga obrazca izjave je objavljena na portalu eDavki. (6) Mesečni temeljni dohodek za mesece marec, april in maj 2020 iz tretjega
    odstavka prejšnjega člena po izpolnitvi pogojev, iz prvega in drugega odstavka
    prejšnjega člena izplača Finančna uprava Republike Slovenije.
  1. člen
    (zagotavljanje sredstev za izplačila mesečnega temeljnega dohodka) Sredstva za izplačilo mesečnega temeljnega dohodka se zagotavljajo v
    proračunu Republike Slovenije.
  2. člen
    (vračilo mesečnega temeljnega dohodka)

13
Izjava upravičenca, da zaradi epidemije ne more opravljati dejavnosti ali jo
opravlja v bistveno zmanjšanem obsegu, je informacija javnega značaja in se objavi na
spletni strani Finančne uprave Republike Slovenije. Do pomoči so upravičeni tisti
samozaposleni, ki jim bodo prihodki v prvem polletju 2020 upadli za več kot 20 % glede
na isto obdobje leta 2019 in v drugem polletju 2020 niso dosegli več kot 20 % rast
prihodkov glede na isto obdobje leta 2019. V primeru, da ta pogoj pomoči ni dosežen,
mora upravičenec vrniti celotno pomoč.
1.4 Oprostitev plačila prispevkov za samozaposlene osebe,
verske uslužbence, družbenike in kmete

  1. člen
    (oprostitev plačila prispevkov za samozaposlene osebe, verske uslužbence,
    družbenike in kmete)
    (1) Samozaposlene osebe, ki so na dan uveljavitve tega zakona v obvezno
    pokojninsko in invalidsko zavarovanje vključene na podlagi prvega odstavka 15. člena
    in prvega odstavka 16. člena ZPIZ-2, in kmetje, ki so v obvezno pokojninsko in
    invalidsko zavarovanje vključeni na podlagi 17. člena ali petega odstavka 25. člena
    ZPIZ-2 in ne izpolnjujejo pogojev za obvezno vključitev v obvezno zavarovanje tudi na
    kakšni drugi podlagi, ter verski uslužbenci registriranih cerkva in drugih verskih
    skupnosti so za mesec april in maj 2020 oproščeni plačila prispevkov za vsa obvezna
    socialna zavarovanja v celoti.
    (2) Do oprostitve plačila prispevkov iz prejšnjega odstavka ni upravičena
    oseba:
  • ki do dneva uveljavitve tega zakona ni zavarovana na podlagi prvega odstavka 15.
    člena in prvega odstavka 16. člena ZPIZ-2 ali na podlagi 17. člena ali petega
    odstavka 25. člena ZPIZ-2,
  • ki ne izpolnjuje obveznih dajatev in drugih denarnih nedavčnih obveznosti v skladu
    z zakonom, ki ureja finančno upravo, ki jih pobira davčni organ, če ima na dan
    vloge neporavnane zapadle davčne obveznosti.
    (3) Osebe iz prvega odstavka tega člena morajo za uveljavitev upravičenja
    po tem členu predložiti izjavo v skladu z 37. členom tega zakona. Za posamezni mesec
    iz prvega odstavka tega člena so upravičeni, če izjavo predložijo najpozneje do konca
    meseca, za katerega uveljavljajo oprostitev plačila prispevkov, razen za mesec marec,
    za katerega lahko vložijo do konca aprila. Za uveljavljanje upravičenja oprostitve plačila
    prispevkov po tem členu in za uveljavljanje mesečnega temeljnega dohodka se uporabi
    ista izjava.
    (4) Oproščene prispevke za socialno varnost po prvem odstavku tega člena
    na podlagi podatkov Finančne uprave Republike Slovenije v celoti zagotavlja Republika
    Slovenija.
    (5) Zavezanec, ki izpolnjuje pogoje za oprostitev plačila prispevkov za
    socialno varnost po tem členu, prispevke v obračunu prispevkov samo obračuna.
    (6) Za mesece, za katere zavarovanec iz prvega odstavka tega člena
    uveljavlja oprostitev plačila prispevkov po tem členu, zavarovanec ne sme predložiti
    obračuna prispevkov za socialno varnost z višjo zavarovalno osnovo v skladu s
    šestnajstim odstavkom 145. člena ZPIZ-2.
    14
    (7) Če se naknadno ugotovi, da izjava iz tretjega odstavka tega člena
    vsebuje neresnične podatke, so prejemniki dolžni vrniti oproščene prispevke za
    socialno varnost po tem členu, skupaj z zakonsko določenimi zamudnimi obrestmi.
  1. člen
    (poravnava obveznosti Republike Slovenije)
    (1) Plačilo obveznosti Republike Slovenije iz 28., 33. in 38. člena tega
    zakona se Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije in Zavodu za
    zdravstveno zavarovanje Slovenije iz proračuna Republike Slovenije izvrši deseti dan
    po prejemu zahtevka za plačilo obveznosti.
    (2) Finančna uprava Republike Slovenije za pripravo zahtevka iz prejšnjega
    odstavka Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije in Zavodu za
    zdravstveno zavarovanje Slovenije posreduje podatke iz obračunov davčnih odtegljajev
    in obračunov prispevkov za socialno varnost, potrebne za določitev višine obveznosti
    Republike Slovenije iz 28., 33. in 38. člena tega zakona.
  2. člen
    (ukrep na področju uveljavljanja pravic iz javnih sredstev)
    (1) Za potrebe ugotavljanja materialnega položaja vlagatelja in oseb, ki se
    upoštevajo poleg vlagatelja, v skladu z ZUPJS in Zakonom o socialno varstvenih
    prejemkih (Uradni list RS, št. 61/10, 40/11, 14/13, 99/13, 90/15, 88/16, 31/18 in 73/18;
    v nadaljnjem besedilu: ZSVarPre) se za omilitev posledic epidemije kot vrednost
    nepremičnega premoženja upošteva posplošena tržna vrednost, izračunana po
    metodologiji množičnega vrednotenja nepremičnin, kot je nepremičninam v registru
    nepremičnin določena na dan 26. marca 2020, in kot podatki o nepremičninah se
    upoštevajo podatki, ki so za nepremičnine evidentirani v registru nepremičnin na dan
  3. marca 2020. (2) Vrednost nepremičnega premoženja, določena v skladu s prejšnjim
    odstavkom, se pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev upošteva vključno do 30. junija
    2021.
    (3) V obdobju od 26. marca 2020 do 30. junija 2021 se v registru
    nepremičnin pri posamezni nepremičnini informativno izkazuje podatek o njeni
    posplošeni tržni vrednosti, določeni na dan 26. marca 2020.
  4. MNOŽIČNO VREDNOTENJE NEPREMIČNIN
  5. člen
    (zamiki rokov na področju množičnega vrednotenja nepremičnin)
    (1) Podatki evidence vrednotenja se začnejo javno izkazovati na dan 1.
    januar 2021.
    (2) Ne glede na drugi stavek prvega odstavka 24. člena Zakona o
    množičnem vrednotenju nepremičnin (Uradni list RS, št. 77/17, 33/19 in 66/19; v
    nadaljnjem besedilu: ZMVN-1) se po uveljaviti Uredbe o določitvi modelov vrednotenja
    nepremičnin (Uradni list RS, št. 22/20) zbirno potrdilo pošlje lastnikom nepremičnin
    najkasneje v osmih dneh po dnevu začetka javnega izkazovanja podatkov v evidenci
    vrednotenja iz prejšnjega odstavka.
    15 (3) Vloge za ugotavljanje posebnih okoliščin v skladu s IV. poglavjem ZMVN1 lahko lastniki nepremičnin vložijo po začetku javnega izkazovanja v evidenci
    vrednotenja iz prvega odstavka tega člena.
  6. UKREPI S PODROČJA VZGOJE, IZOBRAŽEVANJA IN ZNANOSTI
    3.1 Predšolska vzgoja
  7. člen
    (financiranje zasebnih vrtcev)
    Ne glede na določbo 34. in 36. člena Zakona o vrtcih (Uradni list RS, št.
    100/05 – uradno prečiščeno besedilo, 25/08, 98/09 – ZIUZGK, 36/10, 62/10 – ZUPJS,
    94/10 – ZIU, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO in 55/17) zasebnim vrtcem v času
    epidemije pripadajo sredstva iz proračuna v višini 85 % za posameznega otroka, pri
    čemer je osnova za izračun obveznosti cena istovrstnega programa javnega vrtca na
    območju občine, s katero ima zasebni vrtec sklenjeno pogodbo o financiranju.
    3.2 Osnovnošolsko in osnovno glasbeno izobraževanje
  8. člen
    (vzgojno-izobraževalno delo na daljavo)
    (1) Vzgojno-izobraževalno delo in druge oblike organiziranega dela z učenci
    v osnovnih šolah, osnovnih šolah s prilagojenim programom, zavodih za vzgojo in
    izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami ter glasbenih šolah poteka
    v skladu s šolskim koledarjem v obliki izobraževanja na daljavo.
    (2) Izobraževanje na daljavo in druge oblike organiziranega dela z učenci na
    daljavo štejejo v realizacijo ur pri izvedbi posameznega predmeta.
  9. člen
    (sklepi ministra, pristojnega za izobraževanje)
    (1) Ne glede na določbe drugih predpisov, ki urejajo osnovnošolsko
    izobraževanje in osnovno glasbeno izobraževanje, lahko minister, pristojen za
    izobraževanje, zaradi zaključka šolskega leta 2019/2020, s sklepom drugače določi:
  10. izvedbo šolskega koledarja,
  11. zaključek pouka v tem šolskem letu,
  12. načine ocenjevanja znanja ter pridobivanja in zaključevanja ocen,
  13. odločanje o napredovanju učencev,
  14. načine in roke za opravljanje izpitov in drugih obveznosti,
  15. roke za izdajo ter razdelitev spričeval in drugih listin,
  16. način in roke za opravljanje nacionalnega preverjanja znanja
    (2) Minister, pristojen za izobraževanje, lahko za nemoteno opravljanje
    vzgojno-izobraževalnega dela v šolskem letu 2019/2020 s sklepom določi tudi druge
    ukrepe, ki so nujni za nemoteno delovanje vzgojno-izobraževalnih zavodov ter
    varovanje pravic in pravnih koristi udeležencev izobraževanja.
    3.3 Srednješolsko in višješolsko izobraževanje ter osnovnošolsko
    16
    izobraževanje odraslih
  17. člen
    (prilagoditev srednješolskega, višješolskega izobraževanja in
    osnovnošolskega izobraževanja odraslih)
    (1) Ne glede na določbe drugih predpisov se trajanje šolskega in študijskega
    leta ter zaključevanje izobraževanja in vsi roki za uveljavljanje pravic ter izvrševanje
    dolžnosti vseh subjektov na področju osnovnošolskega, srednješolskega in
    višješolskega izobraževanja s sklepom ministra lahko spremenijo oziroma določijo
    drugače.
    (2) Ne glede na določbe drugih predpisov se za področje izvajanja osnovne
    šole za odrasle uporablja prejšnji odstavek.
    (3) Z izvajanjem vzgojno-izobraževalnih in višješolskih študijskih programov
    in drugih oblik vzgojno-izobraževalnega dela v skladu s programi ter letnimi delovnimi
    načrti šol na daljavo se dosega realizacijo ur in cilje, določene z vzgojnoizobraževalnimi ali študijskimi programi, vključno s preverjanjem in ocenjevanjem
    znanja.
    (4) Ne glede na določbe drugih predpisov določi merila za izbiro kandidatov v
    primeru omejitve vpisa v srednje in višje šole minister s sklepom.
    (5) Ne glede na določbe drugih predpisov imajo pravico do podaljšanja
    statusa študenta za največ eno leto tudi študenti višjih strokovnih šol, ki zaradi
    nastanka izjemnih okoliščin v letu 2020, ki neposredno vplivajo na izvajanje študijske
    dejavnosti v študijskem letu 2019/2020, niso mogli redno in v roku opraviti svojih
    študijskih obveznosti.
  18. člen
    (praktično usposabljanje z delom, praktično izobraževanje,
    obvezne izbirne vsebine, interesne dejavnosti)
    (1) Če zaradi epidemije dijakom, vajencem in študentom v zaključnih letnikih
    ni bilo omogočeno praktično usposabljanje z delom in praktično izobraževanje pri
    delodajalcih, se jim to prizna kot opravljeno, če imajo zaključene pozitivne ocene pri
    vseh strokovnih modulih v zaključnem letniku.
    (2) Če zaradi epidemije dijakom in vajencem ni bilo omogočeno opravljanje
    obveznih izbirnih vsebin in interesnih dejavnosti, se jim te priznajo kot opravljene.
  19. člen
    (druge dejavnosti srednjih in višjih strokovnih šol, dijaških domov
    ter javnih organizacij za izobraževanje odraslih)
    (1) V času epidemije se javni srednji in javni višji strokovni šoli, dijaškemu
    domu ter javni organizaciji za izobraževanje odraslih kot utemeljen strošek, ki se ga v
    obsegu, določenem s strani ministra, pristojnega za izobraževanje, zagotovi iz
    državnega proračuna, priznajo sredstva za kritje stroškov dela v zvezi z izvajanjem
    drugih dejavnosti javnega zavoda na trgu v skladu z njenim ustanovitvenim aktom v
    okviru javne službe.
    17
    (2) V času epidemije se javnim zavodom, za katere se ne uporablja prejšnji
    odstavek, iz državnega proračuna zagotovijo sredstva za kritje stroškov dela za
    izvajanje javno veljavnih izobraževalnih programov za odrasle, po katerih se ne pridobi
    javnoveljavna izobrazba, v obsegu, določenem s strani ministra, pristojnega za
    izobraževanje.
    (3) V času epidemije se za tiste javne organizacije za izobraževanje odraslih,
    ki se jim v deležu zagotavljajo sredstva iz občinskega proračuna, zagotovijo sredstva
    za nadomestilo plač za čas čakanja na delo v višini, kot je določena z zakonom, ki
    ureja delovna razmerja, za primer začasne nezmožnosti zagotavljanja dela iz
    poslovnega razloga, pri čemer delež sredstev iz državnega proračuna ne sme preseči
    20 % potrebnih sredstev.
    3.4 Visoko šolstvo
  20. člen
    (spremembe obveznih sestavin študijskih programov)
    Ne glede na določbe sedmega odstavka 32. člena Zakona o visokem šolstvu
    (Uradni list RS, št. 32/12 – uradno prečiščeno besedilo, 40/12 – ZUJF, 57/12 – ZPCP2D, 109/12, 85/14, 75/16, 61/17 – ZUPŠ in 65/17) lahko visokošolski zavodi za
    študijsko leto 2019/2020 sprejmejo spremembe obveznih sestavin študijskih programov
    iz pete, šeste, devete, desete in enajste alineje tretjega odstavka 35. člena, ki začnejo
    veljati že v tem študijskem letu za vse vpisane študente ne glede na določbo prve
    alineje prvega odstavka 66. člena.
  21. člen
    (podaljšanje statusa študenta)
    Ne glede na določbe 70. člena Zakona o visokem šolstvu (Uradni list RS, št.
    32/12 – uradno prečiščeno besedilo, 40/12 – ZUJF, 57/12 – ZPCP-2D, 109/12, 85/14,
    75/16, 61/17 – ZUPŠ in 65/17) imajo pravico do podaljšanja statusa študenta v
    študijskem letu 2020/2021 tudi študenti, ki zaradi nastanka izjemnih okoliščin v letu
    2020, ki neposredno vplivajo na izvajanje študijske dejavnosti v študijskem letu
    2019/2020, niso mogli redno in v roku opraviti svojih študijskih obveznosti.
    3.5 Vrednotenje in priznavanje izobraževanja
  22. člen
    (vročanje dokumentov v postopku vrednotenja in priznavanja izobraževanja)
    Ne glede na določbo sedmega odstavka 7. člena Zakona o vrednotenju in
    priznavanju izobraževanja (Uradni list RS, št. 87/11, 97/11 – popr. in 109/12) se v času
    epidemije dokumenti v postopku vrednotenja izobraževanja, vključno z izdanim
    mnenjem, lahko vročajo prosilcu po elektronski poti brez varnega elektronskega
    podpisa, če je identiteto prosilca mogoče ugotoviti na drug zanesljiv način.
    3.6 Raziskovalna dejavnost
  23. člen
    (podaljšanje izvajanja raziskovalnih in infrastrukturnih programov)
    18
    (1) Ne glede na sklepe oziroma odločbe o izbiri raziskovalnih in
    infrastrukturnih programov, izdane na podlagi Zakona o raziskovalni in razvojni
    dejavnosti (Uradni list RS, št. 22/06 – uradno prečiščeno besedilo, 61/06 – ZDru-1,
    112/07, 9/11, 57/12 – ZPOP-1A, 21/18 – ZNOrg in 9/19; v nadaljnjem besedilu: ZRRD)
    se zaradi ukrepov za preprečevanje širjenja epidemije izvajanje raziskovalnih in
    infrastrukturnih programov, ki se iztečejo z 31. decembrom 2020, podaljša za eno leto,
    pri čemer ostane letni obseg financiranja nespremenjen.
    (2) Pri infrastrukturnih programih se nespremenjeni letni obseg financiranja
    nanaša na ekvivalente polne zaposlitve (FTE). Obseg sofinanciranja neposrednih
    stroškov materiala in stroškov storitev ter amortizacije za infrastrukturne programe se
    na letni ravni določi v skladu z veljavnimi predpisi.
  24. člen
    (nakup raziskovalne opreme)
    Ne glede na sklepe o sofinanciranju nakupa raziskovalne opreme, izdane na
    podlagi ZRRD, ki določajo, da se rok za nakup izteče 31. decembra 2020, se rok za
    nakup te raziskovalne opreme zaradi ukrepov za preprečevanje širjenja epidemije
    podaljša do 31. decembra 2021.
  25. člen
    (podaljšanje izvajanja bilateralnih projektov)
    Ne glede na sklepe o izbiri bilateralnih projektov po Javnem razpisu za
    sofinanciranje znanstvenoraziskovalnega sodelovanja med Republiko Slovenijo in
    Združenimi državami Amerike in Javnem razpisu za sofinanciranje
    znanstvenoraziskovalnega sodelovanja med Republiko Slovenijo in Rusko federacijo,
    izdane na podlagi ZRRD, ki se iztečejo do 31. decembra 2020, se njihovo trajanje
    zaradi ukrepov za preprečevanje širjenja epidemije podaljša za eno leto, pri čemer
    ostane obseg financiranja nespremenjen.
  26. člen
    (izvajanje dopolnilnih ukrepov, pri katerih je postopek za dodelitev sredstev
    izveden na evropski oziroma transnacionalni ravni)
    Zaradi izvajanja ukrepov za obvladovanje epidemije in posledic, ki jih bodo ti
    ukrepi imeli na izvajanje dopolnilnih ukrepov, na podlagi 36.a člena Uredbe o
    normativih in standardih za določanje sredstev za izvajanje raziskovalne dejavnosti,
    financirane iz Proračuna Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 103/11, 56/12, 15/14,
    103/15, 27/17, 9/18 in 62/19), pri katerih je postopek za dodelitev sredstev izveden na
    evropski oziroma transnacionalni ravni, se v primeru, da se mora za uspešno
    realizacijo ukrepov aktivnosti v zvezi z njimi podaljšati, omogoči spremembo dinamike
    za ustrezna proračunska leta.
  27. člen
    (zagotavljanje financiranja izvajanja nalog javnih raziskovalnih zavodov
    na področjih področno pristojnih ministrstev)
    V času epidemije in po izteku epidemije se javnim raziskovalnim zavodom
    zagotavlja financiranje izvajanja nalog javne službe ter strokovnih, razvojno tehničnih in
    drugih nalog na področjih posameznih področno pristojnih ministrstev, ki jih javni
    19
    raziskovalni zavodi že izvajajo skladno s predpisi, ki urejajo posamezne naloge, ter
    pogodbami, sklenjenimi med javnimi raziskovalnimi zavodi in posameznimi področno
    pristojnimi ministrstvi.
  28. ZDRAVSTVENO VARSTVO IN ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE
  29. člen
    (nadomestilo v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja)
    (1) Ne glede na drugo alinejo prvega odstavka 29. člena Zakona o
    zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (Uradni list RS, št. 72/06 – uradno
    prečiščeno besedilo, 114/06 – ZUTPG, 91/07, 76/08, 62/10 – ZUPJS, 87/11, 40/12 –
    ZUJF, 21/13 – ZUTD-A, 91/13, 99/13 – ZUPJS-C, 99/13 – ZSVarPre-C, 111/13 –
    ZMEPIZ-1, 95/14 – ZUJF-C, 47/15 – ZZSDT, 61/17 – ZUPŠ, 64/17 – ZZDej-K in 36/19;
    v nadaljnjem besedilu: ZZVZZ) in četrti odstavek 137. člena ZDR-1 se zavarovancem iz
  30. člena ZZVZZ, ki imajo na dan uveljavitve tega zakona pravico do nadomestila med
    začasno zadržanostjo od dela zaradi bolezni ali poškodbe v svoje breme ali v breme
    delodajalca (v nadaljnjem besedilu: nadomestilo OZZ), ali pravico do nadomestila OZZ
    pridobijo po uveljavitvi tega zakona, nadomestilo OZZ krije iz sredstev obveznega
    zdravstvenega zavarovanja.
    (2) Nadomestilo OZZ se krije iz sredstev obveznega zdravstvenega
    zavarovanja od uveljavitve tega zakona do prenehanja razlogov za začasno
    zadržanost od dela s pravico do nadomestila OZZ, oziroma, če razlogi za to začasno
    zadržanost trajajo v času veljavnosti tega zakona, do prenehanja razlogov za ukrepe iz
    tega zakona, kar ugotovi Vlada Republike Slovenije s sklepom, ki ga objavi v Uradnem
    listu Republike Slovenije, vendar najdlje do 31. maja 2020.
    (3) Višina nadomestila OZZ znaša:
  • za delavca – v višini nadomestila, ki ga delodajalec obračuna in plača delavcu v
    skladu s 137. členom ZDR-1;
  • za drugega zavarovanca iz 28. člena ZZVZZ (v nadaljnjem besedilu: samostojni
    zavezanec) – v višini nadomestila, ki je za prvih 90 dni začasne zadržanosti od dela
    v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja določeno v 31. členu ZZVZZ.
    (4) Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije:
  • povrne delodajalcu izplačano nadomestilo OZZ v 60 dneh po predložitvi njegove
    zahteve za povračilo nadomestila OZZ;
  • izplača samostojnemu zavezancu nadomestilo OZZ v 30 dneh po predložitvi
    njegove zahteve za izplačilo nadomestila OZZ.
    (5) Delodajalec in samostojni zavezanec vložita zahtevo iz prejšnjega
    odstavka v elektronski pri Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije najpozneje do
  1. septembra 2020.
    (6) Poslovodni organ Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije lahko
    določi natančnejši način vlaganja zahteve iz četrtega odstavka tega člena.
    (7) Če ni s tem členom drugače določeno, se glede obračuna, izplačila in
    povračila nadomestila OZZ smiselno uporabljajo določbe ZZVZZ in na njegovi podlagi
    izdanih aktov, ki urejajo nadomestilo plače med začasno zadržanostjo od dela, ki je
    pravica iz obveznega zdravstvenega zavarovanja.
    (8) Rok za povračilo oziroma izplačilo nadomestila OZZ iz četrtega odstavka
    tega člena se uporablja tudi za zahteve za povračilo oziroma izplačilo nadomestila
    20
    plače med začasno zadržanostjo od dela, ki je pravica iz obveznega zdravstvenega
    zavarovanja v skladu z ZZVZZ, ki so predložene Zavodu za zdravstveno zavarovanje
    Slovenije do 30. septembra 2020.
    (9) Določbe tega člena se ne uporabljajo za neposredne in posredne
    uporabnike proračuna Republike Slovenije.
    (10) Nadomestila OZZ se Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije
    povrnejo iz proračuna Republike Slovenije.
  2. SOCIALNO VARSTVO, PRAVICE IZ JAVNIH SREDSTEV IN UVELJAVLJANJE
    PRAVIC IZ NASLOVA STARŠEVSKEGA VARSTVA
  3. člen
    (enkratni solidarnostni dodatek za upokojence)
    (1) Zaradi izboljšanja socialne varnosti uživalcev nizkih pokojnin se določi
    izplačilo enkratnega solidarnostnega dodatka za upokojence.
    (2) Upravičenke oziroma upravičenci (v nadaljnjem besedilu: upravičenci) do
    enkratnega solidarnostnega dodatka za upokojence so osebe s stalnim prebivališčem v
    Republiki Sloveniji, ki so uživalke oziroma uživalci (v nadaljnjem besedilu: uživalci)
    pokojnin, katerih pokojnina znaša 700,00 eurov ali manj.
    (3) Upravičencem iz prejšnjega odstavka se enkratni solidarnostni dodatek
    za upokojence izplača v naslednjih zneskih:
  • uživalcem pokojnin, ki prejemajo pokojnino v znesku do 500,00 eurov, se enkratni
    solidarnostni dodatek za upokojence izplača v višini 300,00 eurov,
  • uživalcem pokojnin, ki prejemajo pokojnino v znesku od 500,01 do 600,00 eurov,
    se enkratni solidarnostni dodatek za upokojence izplača v višini 230,00 eurov in
  • uživalcem pokojnin, ki prejemajo pokojnino v znesku od 600,01 do 700,00 eurov,
    se enkratni solidarnostni dodatek za upokojence izplača v višini 130,00 eurov.
    (4) Ob upoštevanju zneskov iz prejšnjega odstavka se enkratni solidarnostni
    dodatek za upokojence izplača tudi prejemnikom nadomestil iz invalidskega
    zavarovanja, ki so brezposelne osebe in imajo stalno prebivališče v Republiki Sloveniji.
    (5) V znesku pokojnine iz tretjega odstavka tega člena se upoštevajo tudi
    znesek dela vdovske pokojnine oziroma družinske pokojnine po drugem roditelju,
    dodatki in razlike pokojnin k pokojnini po drugih predpisih ter znesek pokojnine, prejete
    od tujega nosilca pokojninskega oziroma invalidskega zavarovanja.
    (6) Pri določitvi višine enkratnega solidarnostnega dodatka za upokojence iz
    tretjega odstavka tega člena se upošteva višina pokojnine oziroma nadomestila, ki ga
    uživalec prejme v mesecu izplačila tega dodatka. Znesek pokojnine, prejete od tujega
    nosilca pokojninskega oziroma invalidskega zavarovanja, ki se po prejšnjem odstavku
    šteje v znesek pokojnine, se upošteva v višini izplačane pokojnine v januarju 2019.
    (7) Uživalcem pokojnine, ki se jim je na dan 1. januarja 2019 pokojnina po
    določbah mednarodnih pogodb izplačevala v sorazmernem delu ali so po podatkih
    Finančne uprave Republike Slovenije poleg pokojnine prejemali še pokojnino od tujega
    nosilca pokojninskega oziroma invalidskega zavarovanja in stalno prebivajo v Republiki
    Sloveniji, se znesek tuje pokojnine upošteva v višini, kot ga je Zavod za pokojninsko in
    invalidsko zavarovanje Slovenije pridobil za izplačilo letnega dodatka v letu 2019 za
    mesec januar 2019.
    21
    (8) Uživalcem pokojnin v sorazmernem delu se izplača enkratni solidarnostni
    dodatek za upokojence v sorazmernem delu, določenem za odmero pokojnine.
    (9) Enkratni solidarnostni dodatek za upokojence se izplača ob izplačilu
    pokojnine za mesec april.
    (10) Sredstva za izplačilo enkratnega solidarnostnega dodatka za
    upokojence zagotavlja Republika Slovenija iz državnega proračuna.
    (11) Enkratni solidarnostni dodatek za upokojence se ne šteje v dohodek
    upravičenca za uveljavljanje pravic po predpisih, ki urejajo socialno varstvene
    prejemke.
    (12) Ne glede na zakon, ki ureja dohodnino, se od enkratnega
    solidarnostnega dodatka za upokojence ne plača dohodnina.
    (13) Od enkratnega solidarnostnega dodatka za upokojence se ne plačuje
    prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje.
    (14) Uživalcu pokojnine iz sedmega odstavka tega člena, ki dokazila o višini
    pokojnine, prejete od tujega nosilca pokojninskega oziroma invalidskega zavarovanja v
    letu 2019 ni posredoval, se enkratni solidarnostni dodatek za upokojence ne izplača.
  1. člen
    (enkratni solidarnostni dodatek za druge ranljive skupine oseb)
    (1) S tem členom se za izboljšanje socialnega položaja drugih ranljivih
    skupin oseb, ki imajo nizke dohodke in so glede na ogroženo starostno skupino najbolj
    izpostavljeni nevarnostim epidemije, ureja izplačilo enkratnega solidarnostnega
    dodatka.
    (2) Upravičenci do enkratnega solidarnostnega dodatka po tem členu so tisti,
    ki so upravičeni do denarne socialne pomoči oziroma varstvenega dodatka po zakonu,
    ki ureja socialno varstvene prejemke, za mesec april 2020 in niso upravičeni do
    enkratnega solidarnostnega dodatka za upokojence v skladu s prejšnjim členom.
    (3) Enkratni solidarnostni dodatek iz tega člena se izplača skupaj z denarno
    socialno pomočjo oziroma varstvenim dodatkom za mesec april 2020 v višini 150,00
    eurov.
    (4) Enkratni solidarnostni dodatek v višini 150,00 eurov se izplača vsem
    rednim študentom s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji do 30. aprila 2020.
    (5) Sredstva za izplačilo enkratnega solidarnostnega dodatka zagotavlja
    Republika Slovenija iz državnega proračuna.
    (6) Enkratni solidarnostni dodatek iz tega člena se ne šteje v dohodek pri
    uveljavljanju pravic po predpisih, ki urejajo pravice iz javnih sredstev.
    (7) Ne glede na zakon, ki ureja dohodnino, se od enkratnega
    solidarnostnega dodatka za druge ranljive skupine ne plača dohodnina.
  2. člen
    22
    (izjeme na področju uveljavljanja pravic iz javnih sredstev)
    (1) Ne glede na 33. člen ZUPJS se pravice iz javnih sredstev, ki se iztečejo v
    mesecu marcu 2020 oziroma v času izvajanja ukrepov v skladu z 20. členom tega
    zakona, s tem zakonom mesečno podaljšujejo za čas enega meseca, dokler trajajo
    ukrepi v skladu z 20. členom tega zakona.
    (2) Ne glede na 30.a člen ZUPJS center za socialno delo v letu 2020 po
    uradni dolžnosti na dan 1. aprila 2020 ne preveri višine pravice do prispevka k plačilu
    družinskega pomočnika in oprostitve plačila socialno varstvenih storitev.
    (3) Šteje se, da je vloga za uveljavljanje pravic iz javnih sredstev in za
    sporočanje sprememb okoliščin, ki vplivajo na pravico, ki se nanaša na obdobje od 1.
    aprila do prvega dne v mesecu, v katerem prenehajo ukrepi v skladu z 20. členom tega
    zakona, vložena pravočasno, če je vložena v mesecu, ki sledi mesecu, v katerem
    prenehajo ukrepi v skladu z 20. členom tega zakona.
    (4) Šteje se, da je vloga za podaljšanje pravic iz javnih sredstev iz prvega
    odstavka tega člena vložena pravočasno, če je vložena v mesecu, ki sledi mesecu, v
    katerem prenehajo ukrepi v skladu z 20. členom tega zakona.
  3. člen
    (izjeme na področju socialnovarstvenih prejemkov)
    (1) Ne glede na 34. člen ZSVarPre roki za izpolnitev obveznosti
    upravičencev do izredne denarne socialne pomoči, določeni v tem členu, začnejo teči
    znova od dneva, v katerem prenehajo ukrepi v skladu z 20. členom tega zakona.
    (2) Ne glede na šesti odstavek 36. člena ZSVarPre center za socialno delo v
    letu 2020 po uradni dolžnosti ne preveri, ali upravičenci do trajne denarne socialne
    pomoči oziroma varstvenega dodatka na dan 1. aprila 2020 še izpolnjujejo pogoje za
    upravičenost do omenjenih pravic po ZSVarPre.
    (3) Za potrebe ugotavljanja materialnega položaja vlagatelja vloge za
    denarno socialno pomoč in oseb, ki se upoštevajo poleg vlagatelja, v skladu z ZUPJS
    in ZSVarPre, se v času trajanja ukrepov v skladu z 20. členom tega zakona
    premoženje, razen prihranki in vrednostni papirji, ne upoštevajo.
  4. člen
    (izjeme na področju uveljavljanja pravic po zakonu o starševskem varstvu
    in družinskih prejemkih)
    (1) Ne glede na 60. člen in 92. do 97. člen Zakona o starševskem varstvu in
    družinskih prejemkih (Uradni list RS, št. 26/14, 90/15, 75/17 – ZUPJS-G, 14/18 in
    81/19; v nadaljnjem besedilu: ZSDP-1) se rok za vlaganje vlog za priznanje pravic
    podaljša, in sicer se šteje, da je vloga vložena pravočasno, če je vložena v juniju. Prav
    tako se šteje, da je vloga za podaljšanje pravic, ki iztečejo v mesecu juniju, vložena
    pravočasno, če je vložena v mesecu, ki sledi mesecu juniju.
    (2) Ne glede na 26. člen ZSDP-1 oče nima pravice do očetovskega dopusta
    tudi, če se mora zaradi epidemije vrniti na delo. Če oče izrabi del očetovskega dopusta
    v trajanju najmanj 15 dni pred nastankom tega razloga, lahko neizrabljeni del
    očetovskega dopusta izrabi po prenehanju razloga, vendar najpozneje do enega
    meseca po poteku starševskega dopusta v strnjenem nizu ali po poteku pravice do
    23
    starševskega dodatka za tega otroka. Če oče izrabi del očetovskega dopusta v trajanju
    največ 15 dni pred nastankom tega razloga, lahko neizrabljeni del očetovskega
    dopusta izrabi po prenehanju razloga, vendar najpozneje do končanega prvega
    razreda osnovne šole otroka, v skladu s predpisi, ki urejajo osnovno šolo. Ukrep iz tega
    člena velja do zadnjega dne v mesecu, v katerem vlada ugotovi se prekinejo izredne
    razmere.
    (3) Ne glede na 77. člen ZSDP-1 se do konca epidemije poveča znesek
    dodatka za velike družine, ki izpolnjujejo pogoje za pridobitev te pravice, in sicer za
    100,00 eurov za družino s tremi otroki in za 200,00 eurov za družino s štirimi ali več
    otroki.
  5. DAVKI
  6. člen
    (obroki predhodne akontacije dohodnine od dohodka, doseženega z opravljanjem
    dejavnosti in akontacije davka od dohodkov pravnih oseb)
    (1) Ne glede na četrti odstavek 298. člena, prvi odstavek 307.a člena in tretji
    odstavek 371. člena Zakona o davčnem postopku (Uradni list RS, št. 13/11 – uradno
    prečiščeno besedilo, 32/12, 94/12, 101/13 – ZDavNepr, 111/13, 22/14 – odl. US, 25/14
    – ZFU, 40/14 – ZIN-B, 90/14, 91/15, 63/16, 69/17, 13/18 – ZJF-H, 36/19 in 66/19; v
    nadaljnjem besedilu: ZDavP-2) se obroka predhodne akontacije dohodnine od
    dohodka, doseženega z opravljanjem dejavnosti in obrokov akontacije davka od
    dohodkov pravnih oseb za leto 2020, ki dospejo v plačilo v obdobju po uveljavitvi tega
    zakona do 31. maja 2020, ne plača.
    (2) Ne glede na 300. člen in 307.b člen ZDavP-2 se neplačani obroki
    predhodne akontacije dohodnine oziroma akontacije dohodnine po prejšnjem odstavku
    ne štejejo za obračunane.
  7. člen
    (katastrski dohodek)
    Ne glede na prvi odstavek 71. člena Zakona o dohodnini (Uradni list RS, št.
    13/11 – uradno prečiščeno besedilo, 9/12 – odl. US, 24/12, 30/12, 40/12 – ZUJF,
    75/12, 94/12, 52/13 – odl. US, 96/13, 29/14 – odl. US, 50/14, 23/15, 55/15, 63/16,
    69/17, 21/19, 28/19 in 66/19) se za leto 2020 davčna osnova od potencialnih tržnih
    dohodkov za pridelavo na zemljiščih določi v višini 50 % katastrskega dohodka, kot je
    ugotovljen po predpisih o ugotavljanju katastrskega dohodka na dan 30. junija 2020 in
    davčna osnova od potencialnih tržnih dohodkov za pridelavo v panjih v višini 35 %
    pavšalne ocene dohodka na panj, kot je ugotovljena po predpisih o ugotavljanju
    katastrskega dohodka na dan 30. junija 2020.
  8. JAVNE FINANCE
  9. člen
    (plačilni roki)
    Ne glede na prvi odstavek 32. člena Zakona o izvrševanju proračunov
    Republike Slovenije za leti 2020 in 2021 (Uradni list RS, št. 75/19) je plačilni rok za
    neposredne in posredne uporabnike proračuna za plačila zasebnim subjektom 8 dni.
    24
  10. ODLOG PLAČILA OBVEZNOSTI KREDITOJEMALCEV
  11. člen
    (poroštvo)
    (1) Republika Slovenija kot porok odgovarja banki ali hranilnici (v nadaljnjem
    besedilu: banka) iz prvega odstavka 2. člena Zakona o interventnem ukrepu odloga
    plačila obveznosti kreditojemalcev (v nadaljnjem besedilu: ZIUOPOK) za izpolnitev
    obveznosti kreditojemalcev iz drugega odstavka 2. člena ZIUOPOK v višini:
  • 25 % zneska dvanajstih odloženih mesečnih obrokov kreditov, ki bi zapadli v
    obdobju, za katerega je bil dogovorjen odlog, ali
  • 50 % zneska dvanajstih odloženih obrokov kreditov, ki bi zapadli v obdobju, za
    katerega je bil dogovorjen odlog v primeru kreditojemalcev, ki opravljajo dejavnost,
    za katero je bilo z vladnim ali občinskim odlokom določeno, da se opravljanje
    storitve oziroma prodaja blaga zaradi epidemije virusa začasno prepove, in v
    primeru kreditojemalcev, ki so fizične osebe.
    (2) Banka lahko zahteva izpolnitev poroštvene obveznosti Republike
    Slovenije iz prejšnjega odstavka tudi v primeru kreditnih pogodb, ki so bile v obdobju
    veljavnosti tega zakona sklenjene skladno s sedmim odstavkom 2. člena ZIUOPOK za
    namen zagotavljanja likvidnosti zaradi posledic epidemije. Kreditne pogodbe iz tega
    odstavka morajo poleg običajnih določb vsebovati še naslednje določbe:
  • da je terjatev banke iz kreditne pogodbe, zavarovana s poroštvom po tem členu,
    najmanj v enakem položaju kot terjatve ostalih upnikov do istega kreditojemalca,
    nastale po izdaji jamstva;
  • zavezo kreditojemalca, da po sklenitvi kreditne pogodbe, zavarovane s poroštvom
    po tem členu, ne bo zastavljal svojega premoženja drugim ali ga kako drugače
    obremenjeval, če bi se lahko taka zastava ali druga bremena odrazila v zmanjšanju
    zavarovanja ali premoženja za poplačilo kreditodajalca.
    Kreditne pogodbe iz tega odstavka ne smejo vsebovati določb, po katerih bi obveznosti
    zapadle v takojšnje plačilo zaradi navzkrižne kršitve drugih pogodb, razen če tudi druge
    kreditne pogodbe istega kreditojemalca vsebujejo tovrstne določbe.
    (3) Skupni znesek izdanih poroštev Republike Slovenije po tem členu ne
    presega 200 milijonov eurov. Poroštva, izdana po tem členu, se ne vštevajo v kvoto
    poroštev na podlagi zakona, ki ureja izvrševanje proračuna.
    (4) Poroštvo iz tega člena je nepreklicno, brezpogojno in se unovči na prvi
    pisni poziv banke.
    (5) Republika Slovenija s tem zakonom pooblašča družbo SID – Slovenska
    izvozna in razvojna banka, d. d., Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: SID banka), da v
    njenem imenu in za njen račun opravlja vse posle v zvezi z unovčevanjem poroštev,
    spremljanjem in izvedbo vseh potrebnih ukrepov za uveljavljanje regresnih terjatev, ter
    da po plačilu poroštva preveri izpolnjevanje pogojev po ZIUOPOK, na podlagi katerih je
    banka odobrila odlog plačila obveznosti iz kreditne pogodbe.
    (6) Banka mora SID banki na njeno zahtevo posredovati vso dokumentacijo,
    ki je potrebna za izvedbo nadzora nad izpolnjevanjem pogojev po ZIUOPOK glede
    odloga in tega člena. Banka mora prednosti in koristi, ki jih pridobi s poroštvom po tem
    členu, sorazmerno prenesti na kreditojemalce in SID banki na njeno zahtevo izkazati,
    da ima vzpostavljen mehanizem, ki zagotavlja prenos prednosti in koristi poroštva po
    tem členu na kreditojemalce.
    25
    (7) Banka SID banki posreduje pisno ali elektronsko zahtevo za izpolnitev
    poroštvene obveznosti Republike Slovenije najkasneje v šestih mesecih po izteku
    obdobja odloga plačila. Republika Slovenija poroštveno obveznost izpolni najkasneje v
    15 delovnih dneh od prejema popolne zahteve za njeno izpolnitev, iz katere je
    razvidno, da je na strani kreditojemalca nastopil dogodek neplačila po 178. členu
    Uredbe (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o
    bonitetnih zahtevah za kreditne institucije in investicijska podjetja ter o spremembi
    Uredbe (EU) št. 648/2012 (UL L št. 176 z dne 27. 6. 2013, str. 1) in da kreditojemalec
    ni poravnal dospele odložene obveznosti iz kreditne pogodbe, ki je zavarovana s
    poroštvom Republike Slovenije.
    (8) Za izterjavo posameznih terjatev iz naslova unovčenih poroštev v imenu
    Republike Slovenije je odgovorna SID banka, izterjava pa se izvaja preko banke, ki je
    prejela poroštvo za unovčeno terjatev. Banka mora pri izterjavi terjatev iz naslova
    unovčenih poroštev ravnati kot dober strokovnjak, SID banka pa spremlja in nadzoruje
    postopke izterjave teh terjatev in z bankami v imenu in za račun Republike Slovenije
    sodeluje pri pomembnejših odločitvah v postopku izterjave. SID banka lahko izvede
    izterjavo unovčenega poroštva neposredno od dolžnika v primeru, da je taka izterjava
    po oceni SID banke hitrejša ali bolj ekonomična od tiste, ki bi jo sicer vodila banka.
    (9) Če je nad kreditojemalcem uveden postopek zaradi insolventnosti ali
    postopek likvidacije, mora banka obvestiti SID banko o vsaki terjatvi, ki jo prijavi v
    postopku, oziroma o začetku postopka najpozneje en mesec po začetku postopka. SID
    banka pošlje Državnemu odvetništvu, najpozneje deset dni pred iztekom roka za
    prijavo terjatev oziroma potencialnih terjatev, popolno dokumentacijo, ki izkazuje obstoj
    in višino terjatve oziroma potencialne terjatve Republike Slovenije.
    (10) Za kreditojemalca, ki je gospodarska družba, in mu je banka odobrila
    odlog plačila obveznosti iz kreditne pogodbe v skladu z ZIUOPOK, velja prepoved
    izplačila dobička, nagrad za poslovno uspešnost članom poslovodstva in zaposlenim
    ter izplačevanja drugih finančnih obveznosti do nadrejenih oziroma povezanih družb ali
    lastnikov. Banka opozorilo o prepovedi izplačil v skladu s prejšnjim stavkom vključi v
    aneks h kreditni pogodbi. Banka mora kreditojemalca obvestiti o vloženi zahtevi za
    poroštvo v roku treh dni po vložitvi.
    (11) Poroštvo preneha, če:
  • je bil odlog plačila odobren v nasprotju s pogoji ZIUOPOK in so kršitve nastale na
    strani banke ali
  • banka ne obvesti SID banke o začetku postopka insolventnosti kreditojemalca
    najpozneje 14 dni pred iztekom roka za prijavo terjatev.
    V primeru že unovčenega poroštva mora banka vrniti vse zneske, ki so ji bili izplačani,
    z zakonitimi zamudnimi obrestmi od dneva prejema plačila poroštva do dneva vračila.
    (12) Podrobnejši postopki v zvezi z unovčevanjem in izterjavo poroštev ter roki,
    dokumentacijo in poročanjem, se lahko določijo z uredbo, ki jo sprejme Vlada
    Republike Slovenije.
  1. PLAČE IN NADOMESTILA PLAČ TER PREMESTITVE V JAVNEM SEKTORJU
  2. člen
    (začasna premestitev zaradi nujnih delovnih potreb v času epidemije)
    (1) Javnega uslužbenca je v času epidemije dopustno brez njegovega
    soglasja začasno premestiti na drugo delovno mesto v okviru istega delodajalca (v
    nadaljnjem besedilu: začasna premestitev v okviru istega delodajalca), ali na enako ali
    26
    drugo delovno mesto k drugemu delodajalcu (v nadaljnjem besedilu: začasna
    premestitev k drugemu delodajalcu). Javni uslužbenec, ki začasno opravlja drugo delo,
    ima pravico do plače za delo, ki ga opravlja, in druge pravice iz delovnega razmerja,
    razen če so plača, ki bi jo prejemal, in druge pravice, do katerih bi bil upravičen, če bi
    opravljal svoje delo brez premestitve, zanj ugodnejše; v tem primeru mu pripadajo
    pravice, ki so zanj ugodnejše.
    (2) Pogoje in vsebino sklepa o začasni premestitvi, javne uslužbence, ki jih ni
    dopustno začasno premestiti, ter način izplačevanja plače, povračil stroškov in drugih
    prejemkov določi vlada z uredbo.
  3. člen
    (delo preko polnega delovnega časa v času epidemije)
    (1) Ne glede na določbe zakona, ki ureja delovna razmerja, in drugih
    zakonov glede časovnih omejitev dnevne delovne obveznosti, dnevnega in tedenskega
    počitka ter opravljenih ur dela preko polnega delovnega časa, lahko v času trajanja
    epidemije, ko ni mogoče na drugačen način opraviti nujnih nalog, nadrejeni javnemu
    uslužbencu brez njegovega soglasja odredi, da po poteku delovnega časa, brez
    prekinitve dela, ki bi javnemu uslužbencu omogočila počitek, kot ga določa zakon, ki
    ureja delovna razmerja, dokonča začeto nalogo ali opravi nujno delo.
    (2) Delo preko polnega delovnega časa, odrejeno na podlagi prejšnjega
    odstavka, lahko traja največ 20 ur na teden oziroma 80 ur na mesec.
    (3) Delo preko polnega delovnega časa lahko s soglasjem javnega
    uslužbenca traja tudi dalj časa od omejitev iz prejšnjega odstavka.
    (4) Postopek in pogoje dela preko polnega delovnega časa v skladu s tem
    členom določi vlada z uredbo.
  4. člen
    (zaposlitev zaradi nujnih delovnih potreb v času epidemije)
    Delodajalec lahko zaradi nujnih delovnih potreb sklene pogodbo o zaposlitvi
    za določen čas brez javne objave prostega delovnega mesta. V tem primeru se lahko
    pogodba o zaposlitvi sklene za določen čas, vendar najdalj za obdobje do 30.
    septembra 2020.
  5. člen
    (znižanje plač in nadomestil plač funkcionarjev) (1) Funkcionarjem, ki so v Prilogi 3 Zakona o sistemu plač v javnem sektorju
    (Uradni list RS, št. 108/09 – uradno prečiščeno besedilo, 13/10, 59/10, 85/10, 107/10,
    35/11 – ORZSPJS49a, 27/12 – odl. US, 40/12 – ZUJF, 46/13, 25/14 – ZFU, 50/14,
    95/14 – ZUPPJS15, 82/15, 23/17 – ZDOdv, 67/17 in 84/18) uvrščeni v plačnih
    podskupinah A1, A2 in A4, razen funkcionarjem Ustavnega sodišča Republike
    Slovenije, se zaradi epidemije določi znižanje plač za znesek v višini 30 % osnovne
    plače posameznega funkcionarja.
    (2) Ne glede na določbe predpisov, ki določajo višino nadomestila plače
    funkcionarju po prenehanju funkcije, se plača funkcionarja, določena v skladu s
    27
    prejšnjim odstavkom, upošteva kot osnova za določitev višine nadomestila plače
    funkcionarju po prenehanju funkcije.
    (3) Na način iz prvega odstavka tega člena se določijo tudi plače osebam, ki
    status funkcionarja pridobijo po uveljavitvi tega zakona.
  6. člen
    (nadomestilo plače zaradi epidemije)
    (1) Javni uslužbenec in funkcionar, ki zaradi odrejene karantene ne moreta
    opravljati dela v skladu s sklenjeno pogodbo o zaposlitvi ali izvrševati funkcije,
    delodajalec pa jima ne more organizirati dela na domu, pravico do nadomestila plače v
    višini, kot je določena z zakonom, ki ureja delovna razmerja, za primer začasne
    nezmožnosti zagotavljanja dela iz poslovnega razloga.
    (2) Javni uslužbenec in funkcionar imata v času, ko zaradi višje sile ne
    opravljata dela oziroma izvršujeta funkcije, pravico do nadomestila plače v višini, kot je
    določena z zakonom, ki ureja delovna razmerja, za primer začasne nezmožnosti
    zagotavljanja dela iz poslovnega razloga.
    (3) Javni uslužbenec je lahko zaradi epidemije, ko ni možno opravljati dela,
    najdlje do 31. maja 2020, pisno napoten na čakanje na delo doma s pravico do
    nadomestila plače v višini, kot je določena z zakonom, ki ureja delovna razmerja, za
    primer začasne nezmožnosti zagotavljanja dela iz poslovnega razloga. Predstojnik v
    pisni napotitvi določi čas čakanja na delo, možnosti in način poziva javnemu
    uslužbencu, da se predčasno vrne na delo, ter višino nadomestila plače. Zoper pisno
    napotitev na čakanje na delo doma ni pritožbe.
  7. člen
    (dodatek za nevarnost in posebne obremenitve v času epidemije)
    (1) Zaposleni, ki je pri svojem delu nadpovprečno izpostavljen tveganju za
    svoje zdravje oziroma prekomerno obremenjen zaradi obvladovanja epidemije, je
    upravičen do dodatka za nevarnost in posebne obremenitve v času epidemije, ki znaša
    največ 100 % urne postavke osnovne plače zaposlenega.
    (2) Do dodatka iz prejšnjega odstavka so upravičeni tudi zaposleni, ki so
    napoteni na delo v tujino. Osnova za obračun dodatka je urna postavka osnovne plače
    zaposlenega za delo v Sloveniji.
    (3) Zaposleni v javnem sektorju, ki so upravičenci do dodatka iz 11. točke 39.
    člena Kolektivne pogodbe za javni sektor (Uradni list RS, št. 57/08, 23/09, 91/09,
    89/10, 89/10, 40/12, 46/13, 95/14, 91/15, 21/17, 46/17, 69/17 in 80/18; v nadaljnjem
    besedilu: KPJS), lahko iz naslova tega dodatka in dodatka iz prvega odstavka tega
    člena za delo v času epidemije prejmejo skupaj največ 100 % urne postavke osnovne
    plače zaposlenega.
    (4) V javnem sektorju odloči o višini dodatka iz prvega odstavka tega člena
    predstojnik ali oseba, ki pri delodajalcu izvršuje pravice in dolžnosti delodajalca,
    oziroma funkcionar, ki vodi organ, oziroma organ, ki odloča o pravicah in obveznostih
    zaposlenega, s sklepom. Pri določitvi upošteva stopnjo izpostavljenosti tveganju
    oziroma prekomerne obremenjenosti ter obseg dodeljenih finančnih sredstev za
    izplačilo dodatka.
    28
    (5) Zoper sklep o upravičenosti do dodatka in njegovi višini ni pritožbe.
    (6) Sredstva za financiranje dodatka iz prvega odstavka tega člena in
    dodatka iz 11. točke 39. člena KPJS v javnem sektorju se zagotovijo v proračunu
    Republike Slovenije. Obseg sredstev za financiranje dodatka iz prvega odstavka tega
    člena, njihovo razdelitev na neposredne proračunske uporabnike ter kriterije za
    razdelitev posrednim proračunskim uporabnikom določi Vlada Republike Slovenije.
    (7) Nadzor nad izvajanjem določb tega člena v javnem sektorju opravlja
    Inšpektorat za javni sektor, v skladu z zakonom, ki ureja sistem plač v javnem sektorju.
  8. KMETIJSTVO, GOZDARSTVO IN PREHRANA
  9. člen
    (finančna pomoč zaradi epidemije)
    (1) Kmet, ki je na dan, ko mu je potrjena okužba z virusom COVID-19, v
    obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje vključen na podlagi opravljanja te
    dejavnosti na podlagi 17. člena ali petega odstavka 25. člena ZPIZ-2 in ne izpolnjuje
    pogojev za obvezno vključitev v obvezno zavarovanje tudi na kakšni drugi zavarovalni
    podlagi, je upravičen do finančne pomoči za čas trajanja nezmožnosti za delo, vendar
    ne dlje kot trajajo ukrepi po tem zakonu. Do finančne pomoči po tem členu ni
    upravičena oseba, če njegovo kmetijsko gospodarstvo prevzame v upravljanje začasni
    upravljavec kmetijskega gospodarstva v skladu z Zakonom o interventnih ukrepih na
    področju kmetijstva, gozdarstva in prehrane (Uradni list RS, št. 36/20).
    (2) Višina finančne pomoči iz prejšnjega odstavka je na mesec enaka
    dejanskemu strošku v zvezi z nadomestitvijo dela na kmetiji, vendar ne več kot 80 %
    minimalne plače za delo s polnim delovnim časom v skladu z zakonom, ki določa
    minimalno plačo.
    (3) Vloga za dodelitev finančne pomoči iz tega člena, vključno z dokazili, se v
    enem mesecu od razglasitve konca epidemije vloži na Agencijo Republike Slovenije za
    kmetijske trge in razvoj podeželja, ki po uradni dolžnosti pridobi, uporabi in obdeluje
    potrebne podatke, vključno z osebnimi podatki, iz zbirk podatkov Zavoda za invalidsko
    in pokojninsko zavarovanje. Predloga obrazca za uveljavljanje ukrepa iz tega člena je
    dostopna na osrednjem spletnem mestu državne uprave in spletni strani agencije.
    (4) Do finančne pomoči iz tega člena ni upravičena oseba:
  • ki do dneva uveljavitve tega zakona ni vpisana v register kmetijskih gospodarstev v
    skladu z zakonom, ki ureja kmetijstvo, ali v evidenco ribičev – fizičnih oseb in
    opravlja dejavnost gospodarskega ribolova;
  • ki ne izpolnjuje obveznih dajatev in drugih denarnih nedavčnih obveznosti v skladu
    z zakonom, ki ureja finančno upravo, ki jih pobira davčni organ, če ima na dan
    vložitve vloge neplačane zapadle davčne obveznosti.
    (5) Finančna pomoč iz tega člena se odobri v skladu s Sporočilom Komisije
    Začasni okvir za ukrepe državne pomoči v podporo gospodarstvu ob izbruhu COVID19 (UL C št. 91 I z dne 20. 3. 2020).
  1. člen
    (nadomestilo plačila priveza v ribiških pristaniščih)
    29
    (1) Imetniki dovoljenj za gospodarski ribolov so za ribiška plovila, navedena v
    dovoljenjih za gospodarski ribolov, za leto 2020 upravičeni do nadomestila plačila
    priveza v ribiških pristaniščih v višini 40 % celotnega zneska.
    (2) Nadomestilo iz tega člena se dodeli v skladu s Sporočilom Komisije
    Začasni okvir za ukrepe državne pomoči v podporo gospodarstvu ob izbruhu COVID19 (UL C št. 91 I, z dne 20. 3. 2020).
    (3) Vlada predpiše podrobnejše pogoje, ki jih morajo izpolnjevati upravičenci
    za dodelitev, način določitve ter postopek dodelitve nadomestila iz tega člena.
    (4) Sredstva za nadomestila iz tega člena se zagotovijo iz proračuna
    Republike Slovenije.
  2. člen
    (finančno nadomestilo zaradi izpada dohodka)
    (1) Nosilec kmetijskega gospodarstva in nosilec dopolnilne dejavnosti na
    kmetiji v skladu z Zakonom o kmetijstvu (Uradni list RS, št. 45/08, 57/12, 90/12 –
    ZdZPVHVVR, 26/14, 32/15, 27/17 in 22/18; v nadaljnjem besedilu: ZKme-1), fizična
    oseba, ki je lastnik gozda, in imetnik dovoljenja za gospodarski ribolov, ki imajo zaradi
    posledic epidemije izpad dohodka, ki je zlasti posledica nezmožnosti prodaje zalog,
    zmanjšanja obsega pridelave, predelave oziroma prodaje, so upravičeni do finančnega
    nadomestila zaradi izpada dohodka, če je sektor utrpel najmanj 20 % izpad dohodka.
    (2) Vloga za dodelitev finančnega nadomestila iz tega člena se vloži na
    Agencijo Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja.
    (3) Ne glede na 20. člen tega zakona se finančno nadomestilo iz tega člena
    lahko uveljavlja še za obdobje treh mesecev od razglasitve konca epidemije, kar
    ugotovi Vlada Republike Slovenije s sklepom, ki ga objavi v Uradnem listu Republike
    Slovenije.
    (4) Finančno nadomestilo iz tega člena se dodeli v obliki pavšala glede na
    hektar zemljišča oziroma glave velike živine glede na povprečje zadnjih treh let, pri
    dopolnilnih dejavnostih na kmetiji glede na povprečje dohodkov zadnjega leta, pri
    fizičnih osebah ribičih pa na podlagi povprečne količine ulova, zabeleženega v ladijskih
    dnevnikih za obdobje zadnjih treh let.
    (5) Vlada podrobneje predpiše postopek, posamezne upravičene sektorje,
    podrobnejše pogoje za dodelitev finančnega nadomestila iz tega člena ter višino,
    vstopni prag, najvišjo višino finančnega nadomestila in način izračuna finančnega
    nadomestila iz tega člena.
    (6) Oseba, ki uveljavlja izredno pomoč v obliki mesečnega temeljnega
    dohodka iz 1.3 poglavja tega zakona, ni upravičena do finančnega nadomestila po tem
    členu.
    (7) Finančno nadomestilo iz tega člena se dodeli v skladu s Sporočilom
    Komisije Začasni okvir za ukrepe državne pomoči v podporo gospodarstvu ob izbruhu
    COVID19 (UL C št. 91 I z dne 20. 3. 2020, str. 1).
  3. člen
    (nabava kmetijskih pridelkov in živil v javnih zavodih)
    30
    (1) Ne glede na predpise, ki urejajo zeleno javno naročanje, mora javni
    zavod, če vrednost javnega naročila na letni ravni ne presega vrednosti, od katere dalje
    je treba objaviti povabilo k sodelovanju v Uradnem listu Evropske unije, nabaviti
    najmanj 50 % pridelanih kmetijskih pridelkov oziroma živil z območja Republike
    Slovenije glede na celotno nabavo pridelanih kmetijskih pridelkov in živil.
    (2) Ne glede na predpise, ki urejajo zeleno javno naročanje, mora javni
    zavod, če vrednost javnega naročila na letni ravni ne presega vrednosti, od katere dalje
    je treba objaviti povabilo k sodelovanju v Uradnem listu Evropske unije, nabaviti
    najmanj 50 % predelanih kmetijskih pridelkov oziroma živil z območja Republike
    Slovenije glede na celotno nabavo predelanih kmetijskih pridelkov in živil, pri čemer
    morajo biti vse faze pridelave in predelave opravljene v Republiki Sloveniji.
    (3) Ne glede na 20. člen tega zakona se nabava kmetijskih pridelkov in živil v
    javnih zavodih iz tega člena izvaja do konca leta 2020.
  4. člen
    (sezonsko delo v kmetijstvu)
    (1) Ne glede na tretji odstavek 105.c člena ZKme-1 lahko izvajalec
    začasnega ali občasnega dela v kmetijstvu do konca leta 2020 opravlja delo prekinjeno
    ali neprekinjeno brez omejitve števila dni.
    (2) Delavca, ki je bil napoten na začasno čakanje na delo doma zaradi
    epidemije, lahko Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje napoti k nosilcu ali članu
    kmetijskega gospodarstva iz ZKme-1, ki izrazi potrebo po začasnem ali občasnem delu
    v kmetijstvu, da sklene pogodbo v skladu z določbami ZKme-1.
    (3) Podrobnejše pogoje iz prejšnjega odstavka predpiše vlada.
  5. ODLOG PLAČILA KREDITNIH IN DRUGIH OBVEZNOSTI, NASTALIH NA
    PODLAGI ZAKONA, KI UREJA POMOČ ZA REŠEVANJE IN PRESTRUKTURIRANJE
    GOSPODARSKIH DRUŽB IN ZADRUG V TEŽAVAH
  6. člen
    (ukrep in subjekti odloga)
    (1) Za dolžnike kreditnih ali drugih obveznosti, sklenjenih na podlagi Zakona
    o pomoči za reševanje in prestrukturiranje gospodarskih družb in zadrug v težavah
    (Uradni list RS, št. 5/17) in Zakona o pomoči za reševanje in prestrukturiranje
    gospodarskih družb v težavah (Uradni list RS, št. 44/07 – uradno prečiščeno besedilo,
    51/11, 39/13, 56/13, 27/16 – ZFPPIPP-G in 5/17 – ZPRPGDZT) ter s tem poveznim
    odlogom in obročnim plačevanjem odobrenim v skladu s 77. členom Zakona o javnih
    financah (Uradni list RS, št. 11/11 – uradno prečiščeno besedilo, 14/13 – popr., 101/13,
    55/15 – ZFisP, 96/15 – ZIPRS1617 in 13/18), se odobri odlog plačila obveznosti iz
    kreditne ali druge pogodbe za obdobje 12 mesecev, če posamezne obveznosti iz
    kreditne ali druge pogodbe, za katero dolžnik zaprosi za odlog plačila skladno s tretjim,
    četrtim in petim odstavkom tega člena, do razglasitve epidemija še niso zapadle v
    plačilo.
    (2) Za dolžnika iz prejšnjega odstavka se šteje gospodarska družba,
    ustanovljena po zakonu, ki ureja gospodarske družbe, in zadruga, ustanovljena po
    zakonu o zadrugah.
    31
    (3) Dolžnik iz prejšnjega odstavka naslovi na Ministrstvo za gospodarski
    razvoj in tehnologijo (v nadaljnjem besedilu: pristojno ministrstvo) vlogo za odlog plačila
    obveznosti iz kreditne ali druge pogodbe najkasneje v treh mesecih po preklicu
    epidemije.
    (4) V vlogi iz prejšnjega odstavka dolžnik ugotovi in utemelji, da plačuje
    obvezne prispevke, davke in druge dajatve, da pa zaradi poslovnih razlogov,
    povezanih s posledicami epidemije, ne more zagotavljati pravočasnega poplačila
    obveznosti po kreditni ali drugi pogodbi, ker bi takšno poplačilo lahko povzročilo težave
    z likvidnostjo v tej meri, da bi bilo ogroženo nemoteno izvajanje poslovnega procesa ter
    v ta namen predloži opis poslovnega položaja zaradi posledic epidemije in izjavo, da
    ima na dan 31. 12. 2019 poravnane zapadle obveznosti iz naslova obveznih
    prispevkov, davkov in drugih dajatev;
    (5) Ne glede na prejšnji odstavek dolžniku ni potrebno priložiti opisa
    poslovnega položaja in podati utemeljitve, če opravlja dejavnost, za katero je bilo z
    vladnim ali občinskim odlokom določeno, da se opravljanje storitve oziroma prodaja
    blaga zaradi epidemije začasno prepove. V tem primeru dolžnik v vlogi navede vladni
    oziroma občinski odlok, ki vpliva na opravljanje njegove dejavnosti.
    (6) Če je pri poslovanju dolžnika zaradi posledic epidemije prišlo do težav, ki
    lahko povzročijo njegovo insolventnost, se lahko pristojno ministrstvo in dolžnik, ne
    glede na prvi odstavek tega člena, sporazumno dogovorita za rok in ostale pogoje
    glede plačila vseh obveznosti iz kreditne ali druge pogodbe (zapadlih in nezapadlih), ki
    so za dolžnika ugodnejši.
  7. člen
    (opis poslovnega položaja)
    Opis poslovnega položaja dolžnika iz četrtega odstavka prejšnjega člena
    mora vsebovati:
  • navedbo vzrokov in predložitev dokazov za bistveno zmanjšanje obsega dela in
    poslovanja dolžnika zaradi posledic epidemije, zaradi česar je prišlo do težav z
    likvidnostjo, katere posledica je resna motnja v poslovanju in zaradi katerih ne more
    zagotavljati poplačila obveznosti po kreditni ali drugi pogodbi s pristojnim
    ministrstvom,
  • načrt poslovodstva dolžnika o ukrepih za vzpostavitev likvidnosti,
  • projekcije poslovanja (bilanca stanja, izkaz poslovnega izida, izkaz denarnih tokov)
    za prihodnje obdobje treh let,
  • oceno poslovodstva dolžnika o možnostih ohranitve delovnih mest.
  1. člen
    (obveznost dolžnika)
    (1) Dolžnik, kateremu je bil odobren odlog plačila iz 77. člena tega zakona, je
    dolžan enkrat na četrtletje poročati pristojnemu ministrstvu o svojem poslovnem
    položaju.
    (2) Pristojno ministrstvo prekine ali skrajša obdobje odloga plačila, če:
  • dolžnik ne poroča o svojem poslovnem položaju, ali
  • se osnovni položaj dolžnika izboljša tako, da niso več izpolnjeni pogoji za odlog
    plačila po tem zakonu ali
  • ugotovi, da je dolžnik v vlogi navajal lažne podatke.
    32
  1. člen
    (značilnosti odloga plačila)
    (1) Odlog plačila po tem zakonu pomeni prekinitev zapadlosti vseh
    obveznosti po kreditni ali drugi pogodbi do izteka obdobja odloga. Končni datum
    zapadlosti kreditne ali druge pogodbe se podaljša za čas trajanja odloga plačila. Po
    izteku obdobja odloga plačila zapade naslednji obrok v plačilo v skladu z določbami
    kreditne ali druge pogodbe. Odlog plačila ne vpliva na izračun višine posameznega
    obroka v skladu s kreditno ali drugo pogodbo.
    (2) Pristojno ministrstvo in dolžnik skleneta o odlogu plačila aneks h kreditni
    ali drugi pogodbi, ki upošteva značilnosti odloga plačila iz prejšnjega odstavka.
    (3) Ne glede na prvi odstavek tega člena, se lahko pristojno ministrstvo in
    dolžnik sporazumno dogovorita drugače.
  2. člen
    (odlog plačila obveznosti iz kreditnih pogodb)
    (1) Javni sklad, katerega ustanoviteljica je Republika Slovenija (v
    nadaljevanju: javni sklad), ki preko javnih razpisov izvaja kreditiranje, lahko odobri
    kreditojemalcu odlog plačila obveznosti iz kreditne pogodbe za obdobje največ 12
    mesecev, če posamezne obveznosti iz kreditne pogodbe, za katero kreditojemalec
    zahteva odlog plačila, še niso zapadle v plačilo. (2) Kreditojemalec naslovi na javni sklad vlogo za odlog plačila obveznosti iz
    kreditne pogodbe najkasneje v šestih mesecih po preklicu epidemije. V vlogi mora
    kreditojemalec pojasniti, da zaradi okoliščin, povezanih s posledicami epidemije,
    začasno ne more zagotavljati poplačila obveznosti po kreditni pogodbi.
    (3) Javni sklad in kreditojemalec se z aneksom h kreditni pogodbi dogovorita
    za čas trajanja odloga plačila obveznosti iz kreditne pogodbe, vendar največ za
    obdobje 12 mesecev. Odlog plačila lahko javni sklad izvede ne glede na določbe
    javnega razpisa, po katerem je bil kredit dodeljen. Odlog plačila pomeni prekinitev
    zapadlosti vseh obveznosti po kreditni pogodbi do izteka obdobja odloga. (4) Končni datum zapadlosti kreditne pogodbe se podaljša za čas trajanja
    odloga plačila. Odlog plačila ne vpliva na izračun višine posameznega obroka v skladu
    s kreditno pogodbo. Po izteku obdobja odloga plačila zapade naslednji obrok v plačilo v
    skladu z amortizacijskim načrtom, ki je priloga aneksa h kreditni pogodbi. (5) Ne glede na tretji in četrti odstavek tega člena se lahko javni sklad in
    kreditojemalec sporazumno dogovorita drugače.
    (6) Ne glede na prvi odstavek tega člena lahko javni sklad kreditojemalcem,
    ki so bili v zamudi z izpolnjevanjem svojih obveznosti že pred razglasitvijo epidemije,
    na podlagi vloge za reprogram kreditne pogodbe, zapadle neporavnane obveznosti
    reprogramira tako, da se poveča višina posameznih obrokov.
  3. PLAČILNI ROKI
  4. člen
    33
    (plačilni roki, kadar je upnik javni organ)
    Ne glede na 10. člen Zakona o preprečevanju zamud pri plačilih (Uradni list
    RS, št. 57/12) so plačilni roki 60 dni, kadar je upnik javni organ. Navedeni rok za plačilo
    ostane v veljavi še eno leto po razglasitvi konca epidemije.
  5. UPRAVLJANJE Z VODAMI
  6. člen
    (oprostitev plačila vodnega povračila in plačila za vodno pravico za imetnike vodne
    pravice za posebno rabo vode za potrebe kopališč, če se rabi mineralna, termalna ali
    termomineralna voda, in za dejavnost bazenskih kopališč)
    (1) Imetnike vodne pravice za posebno rabo vode za potrebe kopališč, če se
    rabi mineralna, termalna ali termomineralna voda, se zaradi posledic epidemije in
    zmanjšane možnosti izvajanja te vodne pravice ter s tem zmanjšane možnosti
    pridobivanja prihodkov oprosti plačila vodnega povračila in plačila za vodno pravico.
    (2) Imetnike vodne pravice za posebno rabo vode za dejavnost bazenskih
    kopališč se zaradi posledic epidemije in zmanjšane možnosti izvajanja te vodne
    pravice ter s tem zmanjšane možnosti pridobivanja prihodkov oprosti plačila vodnega
    povračila.
    (3) Direkcija Republike Slovenije za vode izda imetnikom vodne pravice iz
    prvega in drugega odstavka tega člena obvestilo o spremembi mesečnih akontacij
    vodnega povračila za leto 2020. Pri izdaji odločb o odmeri vodnega povračila za leto
    2020 se oprostitev iz prvega in drugega odstavka tega člena upošteva v sorazmernem
    deležu obračunanega zneska višine vodnega povračila.
    (4) Direkcija Republike Slovenije za vode oprostitev plačila za vodno pravico
    upošteva v sorazmernem deležu pri prvi polletni akontaciji. Morebitna razlika bo
    ugotovljena ob izdaji poračuna plačila za vodno pravico.
  7. člen
    (znižanje vodnega povračila za gojenje vodnih organizmov)
    (1) Ne glede na določbe 124. člena Zakona o vodah in na njegovi podlagi
    izdanih predpisov se imetnike vodne pravice za posebno rabo vode za gojenje
    sladkovodnih in morskih organizmov, ki imajo zaradi posledic epidemije zmanjšane
    možnosti izvajanja te vodne pravice in s tem zmanjšane možnosti pridobivanja
    prihodkov, oprosti plačila vodnega povračila za obdobje od 16. 3. 2020 do 31. 5. 2020.
    (2) Direkcija Republike Slovenije za vode izda obvestilo o spremembi
    mesečnih akontacij vodnega povračila za leto 2020. Pri odločbi o odmeri vodnega
    povračila za leto 2020 se znižanje upošteva v sorazmernem deležu obračunanega
    zneska višine vodnega povračila.
  8. KULTURA
  9. člen
    (ohranitev pravice do plačila prispevkov za socialno varnost
    po 83. členu ZUJIK)
    34
    Samozaposleni v kulturi, ki mu je pravica do plačila prispevkov za obvezno
    pokojninsko in invalidsko zavarovanje, za obvezno zdravstveno zavarovanje ter za
    starševsko varstvo in za zaposlovanje od najnižje zavarovalne osnove za
    samozaposlene za socialno in zdravstveno zavarovanje (v nadaljnjem besedilu:
    prispevki za socialno varnost) na podlagi 83. člena Zakona o uresničevanju javnega
    interesa za kulturo (Uradni list RS, št. 77/07 – uradno prečiščeno besedilo, 56/08, 4/10,
    20/11, 111/13, 68/16, 61/17 in 21/18 – ZNOrg; v nadaljnjem besedilu: ZUJIK)
    prenehala in o njegovi vlogi za ponovno podelitev pravice do plačila prispevkov za
    socialno varnost še ni bilo odločeno do uveljavitve tega zakona, ter samozaposleni v
    kulturi, ki se mu pravica do plačila prispevkov za socialno varnost, priznana na podlagi
  10. člena ZUJIK, izteče do 30. junija 2020, ohrani pravico do plačila prispevkov za
    socialno varnost na podlagi 83. člena ZUJIK do 31. avgusta 2020.
  11. ZNANOST IN RAZISKOVANJE
  12. člen
    (prednostna namenitev sredstev za spodbujanje naložb,
    potrebnih za obvladovanje posledic)
    Iz sredstev integralnega proračuna Republike Slovenije, iz sredstev
    Evropskega socialnega sklada (ESS) in sredstev Evropskega sklada za regionalni
    razvoj (ESRR) se lahko sredstva prednostno namenijo za spodbujanje naložb, ki so
    potrebne za boljše obvladovanje posledic epidemije v zdravstvu, in sicer predvsem za
    naložbe v raziskave, razvoj in proizvodnjo cepiv, zdravil in zaščitne opreme. Postopki
    za izbor operacij se lahko izvajajo v obliki javnih razpisov, javnih pozivov ali
    neposredne sklenitve pogodbe.
  13. PREPREČEVANJE PRANJA DENARJA IN FINANCIRANJA TERORIZMA
  14. člen
    (prilagojen način izvedbe pregleda stranke po ZPPDFT-1)
    (1) Ne glede na prvi in drugi odstavek 19. člena Zakona o preprečevanju
    pranja denarja in financiranja terorizma (Uradni list RS, št. 68/16 in 81/19; v nadaljnjem
    besedilu: ZPPDFT-1) lahko zavezanec iz 5. do 15. točke ter 20.i in 20.j točke prvega
    odstavka 4. člena ZPPDFT-1 ukrep iz 1. točke prvega odstavka 16. člena ZPPDFT-1
    na način, kot je določen v prvem odstavku 23. člena ZPPDFT-1, v prvem odstavku 24.
    člena ZPPDFT-1 in v prvem odstavku 25. člena ZPPDFT-1, izjemoma izvede tudi v
    roku enega meseca po sklenitvi poslovnega razmerja ali v roku enega meseca po
    razglasitvi prenehanja epidemije, če je to potrebno za zagotavljanje nemotenega
    poslovanja stranke v času trajanja razmer epidemije ali za preprečevanje večje škode
    za poslovanje stranke zaradi razmer epidemije.
    (2) Zavezanec je dolžan pred sklenitvijo poslovnega razmerja izvesti vsa
    možna dejanja za poznavanje svoje stranke, ki niso v nasprotju z navodili pristojnih
    organov za ravnanje v času trajanja razmer epidemije, tako da pridobi vse podatke iz 2.
    točke prvega odstavka 137. člena ZPPDFT-1 ter ugotovi in preveri istovetnost s
    pomočjo omrežja, ki omogoča medsebojno komuniciranje uporabnikov z video
    povezavo.
    (3) Zavezanec pogovor preko video povezave posname in posnetek hrani do
    poteka roka iz prvega odstavka tega člena. Po preteku tega roka se posnetek trajno
    izbriše.
    35
    (4) Prilagojen način izvedbe pregleda stranke po ZPPDFT-1 v skladu s tem
    členom ni dovoljen, če v skladu s 13. členom ZPPDFT-1 obstaja povečano tveganje za
    pranje denarja ali financiranje terorizma.
  15. ZAVAROVALNIŠTVO IN TRG FINANČNIH INSTURMENTOV
  16. člen
    (roki za predložitev letnih poročil in revizorjevih poročil)
    Ne glede na prvi odstavek 257. člena Zakona o zavarovalništvu (Uradni list
    RS, št. 93/15 in 9/19) lahko zavarovalnica v letu 2020 Agenciji za zavarovalni nadzor
    predloži letno poročilo in revizorjevo poročilo o revidiranju letnega poročila, kot ga
    opredeljuje zakon, ki ureja gospodarske družbe, najpozneje v petih mesecih po koncu
    koledarskega leta.
  17. člen
    (roki za objavo poročil)
    Ne glede na določbe prvega in tretjega odstavka 134. člena in 136. člena
    Zakona o trgu finančnih instrumentov (Uradni list RS, št. 77/18, 17/19 – popr. in 66/19)
    in ne glede na določbe prvega odstavka 92. člena Zakona o bančništvu (Uradni list RS,
    št. 25/15, 44/16 – ZRPPB, 77/16 – ZCKR, 41/17, 77/18 – ZTFI-1, 22/19 – ZIUDSOL in
    44/19 – odl.US), ki se smiselno uporablja tudi za investicijska podjetja, lahko javna
    družba oziroma investicijsko podjetje v letu 2020 izjemoma objavi svoje letno poročilo,
    polletno poročilo oziroma konsolidirano letno poročilo, ki bi moralo biti objavljeno
    kadarkoli do 31. maja 2020.
  18. JAVNO NAROČANJE
  19. člen
    (mejne vrednosti za javna naročila)
    (1) Ne glede na določbe Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št.
    91/15 in 14/18; v nadaljnjem besedilu: ZJN-3) se do 15. novembra 2020 ZJN-3 na
    splošnem področju uporablja za javna naročila, katerih ocenjena vrednost brez davka
    na dodano vrednost je enaka ali višja od 40.000 eurov za javno naročilo blaga ali
    storitev ali projektni natečaj in 80.000 eurov za javno naročilo gradenj. (2) Do 15. aprila 2021 se četrti odstavek 66. člena ZJN-3 ne uporablja.
  20. člen
    (pogodbene kazni)
    V pogodbah o dobavi blaga ali izvajanju storitve ali izvedbe gradenj, ki so jih
    zasebnopravni subjekti sklenili z državnimi organi ali samoupravnimi lokalnimi
    skupnostmi, javnimi agencijami, javnimi skladi, javnimi zavodi in javnimi gospodarski
    zavodi ter z drugimi osebami javnega prava, ki so posredni uporabniki proračuna
    Republike Slovenije ali proračuna lokalne skupnosti in se ne nanašajo na dobavo
    blaga, ki predstavlja zaščitno opremo, potrebno v boju zoper epidemijo, se v času
    trajanja epidemije določbe o pogodbenih kaznih zaradi zamude ne uporabljajo,
    pogodbeno dogovorjeni roki pa se podaljšajo za obdobje trajanja epidemije.
    36
  21. IZVRŠBA IN OSEBNI STEČAJ
  22. člen
    (izvzetje prejemkov iz izvršbe in stečajne mase) (1) Vsi prejemki, izplačani na podlagi tega zakona, so izvzeti iz izvršbe po
    Zakonu o izvršbi in zavarovanju (Uradni list RS, št. 3/07 – uradno prečiščeno besedilo,
    93/07, 37/08 – ZST-1, 45/08 – ZArbit, 28/09, 51/10, 26/11, 17/13 – odl. US, 45/14 –
    odl. US, 53/14, 58/14 – odl. US, 54/15, 76/15 – odl. US, 11/18, 53/19 – odl. US, 66/19
    – ZDavP-2M in 23/20 – SPZ-B; v nadaljnjem besedilu: ZIZ) in iz davčne izvršbe po
    ZDavP-2.
    (2) Prejemki iz prejšnjega odstavka so izvzeti tudi iz stečajne mase v
    postopku osebnega stečaja po Zakonu o finančnem poslovanju, postopkih zaradi
    insolventnosti in prisilnem prenehanju (Uradni list RS, št. 13/14 – uradno prečiščeno
    besedilo, 10/15 – popr., 27/16, 31/16 – odl. US, 38/16 – odl. US, 63/16 – ZD-C, 54/18 –
    odl. US in 69/19 – odl. US, v nadaljnjem besedilu: ZFPPIPP).
  23. člen
    (odlog in zadržanje izvrševanja sklepov o izvršbi)
    (1) V izvršilnih postopkih, ki tečejo po ZIZ, se z dnem uveljavitve tega zakona
    odloži izvrševanje sklepov o izvršbi.
    (2) V postopkih davčne izvršbe, ki tečejo po ZDavP-2, se z dnem uveljavitve
    tega zakona zadrži izvrševanje sklepov o izvršbi.
    (3) Izvrševanje sklepov o izvršbi po prvem odstavku tega člena se ne odloži,
    če gre za izvršbo zaradi terjatve iz naslova zakonite preživnine in odškodnine za
    izgubljeno preživnino zaradi smrti tistega, ki jo je dajal.
  24. IZVAJANJE JAVNIH STORITEV
  25. člen
    (javne storitve)
    (1) Državni organi, organi samoupravnih lokalnih skupnosti, nosilci javnih
    pooblastil in izvajalci javnih služb, ki v času trajanja epidemije ne izvajajo javnih
    storitev, teh uporabnikom ne zaračunavajo.
    (2) Nadomestila plač zaposlenih pri delodajalcih iz prejšnjega odstavka in
    drugih stroškov, nastalih zaradi izpada izvajanja javnih storitev, se krijejo iz proračuna
    Republike Slovenije.
  26. FINANČNO POSLOVANJE PODJETIJ, POSTOPKI ZARADI INSOLVENTNOSTI
    IN PRISILNEGA PRENEHANJA
  27. člen
    (dodatni položaj insolventnosti)
    Ne glede na 14. člen ZFPPIPP velja in nasproten dokaz ni dovoljen, da je
    pravna oseba, podjetnik ali zasebnik postal trajneje nelikviden tudi, če za več kot en
    37
    mesec zamuja z izplačili plač in prispevkov delavcem, od takrat ko je prejel povračila
    nadomestil plače in prispevkov na podlagi zakonov, ki urejajo interventne ukrepe z
    namenom ohranitve delovnih mest zaradi posledic epidemije na območju Republike
    Slovenije. Domneva insolventnosti iz prejšnjega stavka velja še štiri mesece po
    prenehanju ukrepov v skladu z 20. členom tega zakona.
  28. člen
    (odlog obveznosti poslovodstva)
    (1) Ne glede na 38. člen in prvi odstavek 39. člena ZFPPIPP poslovodstvo ni
    zavezano vložiti predloga za začetek prisilne poravnave ali stečaja, če je insolventnost
    družbe nastala kot posledica razglasitve epidemije. Ukrep iz prejšnjega stavka se
    uporablja v času razglasitve epidemije in še tri mesece po prenehanju ukrepov v skladu
    z 20. členom tega zakona.
    (2) Če organi družbe zaradi objektivnih posledic razglasitve epidemije ne
    morejo pravočasno izvesti dejanj in ukrepov iz 36. in 37. člena ZFPPIPP, jih morajo
    začeti izvajati najpozneje v enem mesecu po prenehanju ukrepov v skladu z 20.
    členom tega zakona.
    (3) Šteje se, da je insolventnost družbe posledica razglasitve epidemije, če
    družba opravlja dejavnost, za katero je bilo z vladnim, ministrskim ali občinskim
    predpisom ali aktom določeno, da se opravljanje dejavnosti (storitve oziroma prodaja
    blaga) zaradi epidemije začasno prepove ali bistveno omeji.
    (4) Ne glede na 40. člen ZFPPIPP se roki za izpolnitev obveznosti
    poslovodstva ne iztečejo prej kot v enem mesecu po prenehanju ukrepov v skladu z
  29. členom tega zakona.
    (5) Ne glede na 221.l člen ZFPPIPP se roki za izpolnitev obveznosti
    poslovodstva ne iztečejo prej kot v enem mesecu po prenehanju ukrepov v skladu z
  30. členom tega zakona.
  31. člen
    (odložitev odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečaja)
    (1) Ne glede na 236., 237. in 238. člen ZFPPIPP je obdobje, za katerega
    lahko sodišče odloži odločanje o upnikovem predlogu za začetek stečaja, in obdobje, v
    katerem dolžnik opraviči svojo zahtevo za odložitev odločanja, štiri mesece, če je
    insolventnost družbe nastala kot posledica razglasitve epidemije. Ukrep iz prejšnjega
    stavka se uporablja v stečajnem postopku na predlog upnika, ki ga vloži najpozneje v
    dveh mesecih po prenehanju ukrepov v skladu z 20. členom tega zakona.
    (2) Šteje se, da je insolventnost družbe posledica razglasitve epidemije, če
    družba opravlja dejavnost, za katero je bilo z vladnim, ministrskim ali občinskim
    predpisom ali aktom določeno, da se opravljanje dejavnosti (storitve oziroma prodaja
    blaga) zaradi epidemije začasno prepove ali bistveno omeji.
  32. člen
    (pravice delavca pri jamstvenem skladu)
    (1) Ne glede na 18. člen Zakona o Javnem štipendijskem, razvojnem,
    invalidskem in preživninskem skladu Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 78/06 –
    38
    uradno prečiščeno besedilo, 106/12, 39/16 in 11/18 – ZIZ-L; v nadaljnjem besedilu:
    ZJSRS) delavec pridobi pravice po ZJSRS tudi, če izkaže, da je bil zoper delodajalca
    vložen predlog za začetek stečajnega postopka in je delavec predhodno zahteval
    varstvo svojih pravic v rokih in na način, določen v predpisih, ki urejajo delovna
    razmerja, če mu pravice niso bile priznane v skladu s temi predpisi. Ukrep iz tega
    odstavka se uporablja še en mesec po prenehanju ukrepov v skladu s 20. členom tega
    zakona.
    (2) Če delovno razmerje delavcu ne preneha zaradi insolventnosti, je
    delavec dolžan vrniti prejeta izplačila.
  33. VRAČILO PREJETIH SREDSTEV
  34. člen
    (skupni pogoj za določena upravičenja in nadzor)
    (1) Subjekti, ki so uveljavili:
  • povračilo nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delo iz poglavja
    1.1 tega zakona,
  • povračilo nadomestila plače delavcu, ki zaradi višje sile ne more opravljati dela iz
    poglavja 1.1 tega zakona,
  • oprostitev plačila prispevkov po 28., 33. in 38. členu tega zakona ali
  • izredno pomoč v obliki mesečnega temeljnega dohodka
    morajo v primeru, da je od uveljavitve tega zakona prišlo do delitve dobička, izplačil
    dela plač za poslovno uspešnost oziroma nagrad poslovodstvu v letu 2020 vrniti
    prejeta sredstva, skupaj z zakonsko določenimi zamudnimi obrestmi.
    (2) Subjekt, ki je uveljavil upravičenja po tem zakonu in naknadno ugotovi, da
    ni izpolnjeval pogojev za njihovo pridobitev, o tem obvesti Finančno upravo Republike
    Slovenije in znesek prejete pomoči vrne na podlagi ugotovitvene odločbe v roku 30 dni.
    (3) Nadzor nad uveljavljanjem pravic iz tretje in četrte alineje prvega
    odstavka tega člena izvaja Finančna uprava Republike Slovenije.
  1. VARSTVO OKOLJA
  2. člen
    (podaljšanje rokov glede obveznosti poročanja)
    (1) Roki glede obveznosti poročanja, določeni z Zakonom o varstvu okolja
    (Uradni list RS, št. 39/06 – uradno prečiščeno besedilo, 49/06 – ZMetD, 66/06 – odl.
    US, 33/07 – ZPNačrt, 57/08 – ZFO-1A, 70/08, 108/09, 108/09 – ZPNačrt-A, 48/12,
    57/12, 92/13, 56/15, 102/15, 30/16, 61/17 – GZ, 21/18 – ZNOrg in 84/18 – ZIURKOE; v
    nadaljnjem besedilu: ZVO-1) in določenimi predpisi, izdanimi na podlagi ZVO-1, ter z
    Zakonom o vodah (Uradni list RS, št. 67/02, 2/04 – ZZdrI-A, 41/04 – ZVO-1, 57/08,
    57/12, 100/13, 40/14 in 56/15; v nadaljnjem besedilu: ZV-1) in določenimi predpisi,
    izdanimi na podlagi ZV-1, se podaljšajo tako, da se iztečejo šestdeseti dan po preklicu
    epidemije.
    (2) Predpisi, izdani na podlagi ZVO-1, in predpisi, izdani na podlagi ZV-1, iz
    prejšnjega odstavka so naslednji:
  • Uredba o odpadkih (Uradni list RS, št. 37/15 in 69/15),
  • Uredba o odlagališčih odpadkov (Uradni list RS, št. 10/14, 54/15, 36/16 in 37/18),
    39
  • Uredba o izrabljenih vozilih (Uradni list RS, št. 32/11, 45/11 – popr., 26/12 in 84/18
    – ZIURKOE),
  • Uredba o odpadnih oljih (Uradni list RS, št. 24/12),
  • Uredba o ravnanju z baterijami in akumulatorji ter odpadnimi baterijami in
    akumulatorji (Uradni list RS, št. 3/10, 64/12, 93/12, 103/15 in 84/18 – ZIURKOE),
  • Uredba o ravnanju z izrabljenimi gumami (Uradni list RS, št. 63/09 in 84/18 –
    ZIURKOE),
  • Uredba o ravnanju z odpadnimi zdravili (Uradni list RS, št. 105/08 in 84/18 –
    ZIURKOE),
  • Uredba o odpadnih nagrobnih svečah (Uradni list RS, št. 25/19),
  • Uredba o odstranjevanju polikloriranih bifenilov in polikloriranih terfenilov (Uradni
    list RS, št. 34/08 in 9/09),
  • Uredba o ravnanju z odpadnimi fitofarmacevtskimi sredstvi, ki vsebujejo nevarne
    snovi (Uradni list RS, št. 119/06 in 84/18 – ZIURKOE),
  • Uredba o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo (Uradni list RS, št. 84/06,
    106/06, 110/07, 67/11, 68/11 – popr., 18/14, 57/15, 103/15, 2/16 – popr., 35/17,
    60/18, 68/18 in 84/18 – ZIURKOE),
  • Uredba o obvezni občinski gospodarski javni službi zbiranja komunalnih odpadkov
    (Uradni list RS, št. 33/17 in 60/18),
  • Uredba o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih
    javnih služb varstva okolja (Uradni list RS, št. 87/12, 109/12, 76/17 in 78/19),
  • Uredba o odpadni električni in elektronski opremi (Uradni list RS, št. 55/15, 47/16,
    72/18 in 84/18 – ZIURKOE),
  • Uredba o okoljski dajatvi za onesnaževanje okolja zaradi nastajanja odpadne
    embalaže (Uradni list RS, št. 32/06, 65/06, 78/08, 19/10, 68/17 in 82/18),
  • Pravilnik o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu odpadnih voda (Uradni list
    RS, št. 94/14 in 98/15),
  • Uredba o emisiji snovi pri odvajanju padavinske vode z javnih cest (Uradni list RS,
    št. 47/05),
  • Uredba o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode (Uradni list RS, št. 98/15,
    76/17 in 81/19),
  • Pravilnik o oskrbi s pitno vodo (Uradni list RS, št. 35/06, 41/08, 28/11 in 88/12),
  • Uredba o oskrbi s pitno vodo (Uradni list RS, št. 88/12),
  • Pravilnik o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu emisije snovi v zrak iz
    nepremičnih virov onesnaževanja ter o pogojih za njegovo izvajanje (Uradni list RS,
    št. 105/08),
  • Pravilnik o monitoringu fizikalno-kemijskih lastnosti tekočih goriv (Uradni list RS, št.
    76/11, 56/14 in 35/18),
  • Uredba o uporabi fluoriranih toplogrednih plinov in ozonu škodljivih snoveh (Uradni
    list RS, št. 60/16),
  • Uredba o toplogrednih plinih, dejavnostih in napravah, za katere je treba pridobiti
    dovoljenje za izpuščanje toplogrednih plinov oziroma izvajati monitoring emisij
    toplogrednih plinov (Uradni list RS, št. 55/11 in 1/13),
  • Uredba o podrobnejšem načinu in pogojih vzpostavitve in vodenja registra
    emisijskih kuponov (Uradni list RS, št. 56/05),
  • Uredba o okoljski dajatvi za onesnaževanje zraka z emisijo ogljikovega dioksida
    (Uradni list RS, št. 48/18),
  • Uredba o mejnih vrednostih emisije hlapnih organskih spojin v zrak iz naprav, v
    katerih se uporabljajo organska topila (Uradni list RS, št. 35/15 in 58/16),
  • Uredba o emisiji snovi v zrak iz srednjih kurilnih naprav, plinskih turbin in
    nepremičnih motorjev (Uradni list RS, št. 17/18 in 59/18),
  • Uredba o najvišjih vsebnostih hlapnih organskih spojin v določenih barvah in lakih
    ter proizvodih za ličenje vozil (Uradni list RS, št. 93/10),
  • Uredba o trajnostnih merilih za biogoriva in emisiji toplogrednih plinov v
    življenjskem ciklu goriv v prometu (Uradni list RS, št. 19/17),
  • Pravilnik o monitoringu trajnostnih meril za biogoriva (Uradni list RS, št. 24/17),
    40
  • Pravilnik o obratovalnem monitoringu stanja podzemne vode (Uradni list RS, št.
    66/17, 4/18 in 77/19),
  • Pravilnik o obratovalnem monitoringu stanja površinskih voda (Uradni list RS, št.
    91/13),
  • Pravilnik o obratovalnem monitoringu stanja tal (Uradni list RS, št. 66/17 in 4/18),
  • Pravilnik o opazovanju seizmičnosti na območju velike pregrade (Uradni list RS, št.
    92/99, 44/03 in 58/16),
  • Pravilnik o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu za vire elektromagnetnega
    sevanja ter o pogojih za njegovo izvajanje (Uradni list RS, št. 70/96, 41/04 – ZVO-1
    in 17/11 – ZTZPUS-1),
  • Uredba o izvajanju Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 166/2006 o
    Evropskem registru izpustov in prenosov onesnaževal ter spremembi Direktiv Sveta
    91/689/EGS in 96/61/ES (Uradni list RS, št. 77/06),
  • Uredba o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih
    javnih služb varstva okolja (Uradni list RS, št. 87/12, 109/12, 76/17 in 78/19),
  • Uredba o koncesiji za rabo podzemne vode iz vrtine JAN-1/04 za dejavnost
    kopališč in naravnih zdravilišč (Uradni list RS, št. 104/08),
  • Uredba o koncesiji za rabo vode za proizvodnjo pijač v Radenski, d. d. iz vrtin V-G,
    V-H, V-J, P-Z, Vp-3č, V-L, V-P, V-S in V-T (Uradni list RS, št. 103/15),
  • Uredba o koncesiji za rabo vode za proizvodnjo pijač v Drogi Kolinski d. d. iz vrtine
    G-4/70 (Uradni list RS, št. 103/15 in 14/19),
  • Uredba o koncesiji za rabo vode za proizvodnjo pijač v Dani d. o. o. iz vrtine D-2/05
    (Uradni list RS, št. 103/15),
  • Uredba o koncesiji za rabo vode za proizvodnjo pijač v Huber, d. o. o., iz vrtine
    NIKO-1/08 (Uradni list RS, št. 50/16),
  • Uredba o koncesiji za rabo vode za proizvodnjo pijač v Sončni elektrarni Bah
    Dragica Bah s. p. iz vrtine B-1/09 (Uradni list RS, št. 64/16),
  • Uredba o koncesiji za rabo vode za proizvodnjo pijač iz vrtine Z-3/11 (Uradni list
    RS, št. 58/17),
  • Uredba o koncesiji za odvzem podzemne vode iz vodnih virov Pivovarna Union V3, V-4, V-6 in V-8 za stekleničenje in proizvodnjo pijač (Uradni list RS, št. 36/05),
  • Uredba o koncesiji za odvzem podzemne vode iz vodnega vira DANA – D-1/02 za
    stekleničenje in proizvodnjo pijač (Uradni list RS, št. 36/05 in 122/07),
  • Uredba o koncesiji za odvzem podzemne vode iz vodnih virov ZB 1, ZB 2, ZB 3, ZB
    4, ZB 5, ZB 6 in ZB 7 Lurd za proizvodnjo pijač (Uradni list RS, št. 46/05),
  • Uredba o koncesiji za odvzem podzemne vode iz vodnega vira VČM-1/100 za
    proizvodnjo pijač (Uradni list RS, št. 46/05),
  • Uredba o koncesiji za odvzem podzemne vode iz vodnega vira Romih 2/90 za
    proizvodnjo pijač (Uradni list RS, št. 47/05),
  • Uredba o koncesiji za odvzem podzemne vode iz vodnega vira Č-1 nad Črnivcem
    za proizvodnjo pijač (Uradni list RS, št. 47/05),
  • Uredba o koncesiji za odvzem podzemne vode iz vodnega vira ŽV-1/02 za
    proizvodnjo pijač (Uradni list RS, št. 47/05).
  1. DRUGA PODROČJA
  2. člen
    (bivanje tujcev)
    Tujcem, ki so imeli najmanj do 13. 3. 2020 v Republiki Sloveniji veljaven
    pravni naslov zakonitega bivanja in v času izvajanja ukrepov za zajezitev in
    obvladovanje epidemije iz objektivnih razlogov ne morejo zapustiti ozemlja države, se
    dovoli nadaljnje bivanje v Republiki Sloveniji do odprave tistih ukrepov za zajezitev in
    obvladovanje epidemije, ki objektivno onemogočajo tujcem, da zapustijo Republiko
    Slovenijo ali si uredijo ustrezen pravni naslov za zakonito bivanje.
    41
  3. člen
    (oprostitev plačila storitev RTV signala)
    Regionalne in druge televizije, ki preko DVB signala informirajo državljane
    Republike Slovenije, se za čas od razglasitve do preklica epidemije oprosti plačila
    storitev distribucije TV signala s strani javne RTV, določene v 114.a členu Zakona o
    medijih (Uradni list RS, št. 110/06 – uradno prečiščeno besedilo, 36/08 – ZPOmK-1,
    77/10 – ZSFCJA, 90/10 – odl. US, 87/11 – ZAvMS, 47/12, 47/15 – ZZSDT, 22/16,
    39/16, 45/19 – odl. US in 67/19 – odl. US; v nadaljnjem besedilu: ZMed). Prav tako se
    oprosti plačilo frekvenčnine, ki ga regionalne in druge televizije in radijske postaje
    plačujejo Agenciji za komunikacijska omrežja in storitve Republike Slovenije.
  4. člen
    (pooblastila policiji)
    (1) Policisti smejo za namen zajezitve in obvladovanja epidemije ter za
    zagotovitev spoštovanja posebnih ukrepov iz zakona, ki določa nalezljive bolezni ter
    predpisuje ukrepe za njihovo preprečevanje in obvladovanje, in iz odredb ali odlokov,
    sprejetih za zajezitev in obvladovanje epidemije, uporabljati naslednja pooblastila iz
    zakona, ki ureja naloge in pooblastila policije:
  5. zbiranje obvestil,
  6. vabljenje,
  7. opozarjanje,
  8. ukazovanje,
  9. ugotavljanje identitete oseb in izvajanje identifikacijskega postopka,
  10. iskanje oseb,
  11. prepoznavanje oseb po fotografijah
  12. postavljanje cestne zapore z blokadnimi točkami,
  13. začasno omejevanje gibanja oseb,
  14. zbiranje in obdelovanje podatkov,
  15. privedba.
    (2) Policisti smejo pooblastila iz 6., 7., 8., 9. in 11. točke prvega odstavka
    uporabljati zgolj za zagotavljanje izvajanja odločb in drugih konkretnih aktov, izdanih na
    podlagi zakona, ki določa nalezljive bolezni ter predpisuje ukrepe za njihovo
    preprečevanje in obvladovanje.
    (3) Za izvajanje pooblastil iz 6., 7., 8., 9. in 11. točke prvega odstavka tega
    člena smejo policisti dostopati do naslednjih osebnih podatkov, vključno s posebnimi
    vrstami osebnih podatkov, ki jih na podlagi zakona, ki določa nalezljive bolezni ter
    predpisuje ukrepe za njihovo preprečevanje in obvladovanje, ter zakona, ki določa
    zbirke podatkov s področja zdravstvenega varstva, upravlja ali pridobiva NIJZ:
  • osebno ime,
  • EMŠO, za tujega državljana pa številka, vrsta in država izdajateljica osebnega
    dokumenta,
  • naslov stalnega oziroma začasnega prebivališča,
  • podatke o osebnem zdravniku,
  • podatke o odločbi, s katero je bila oboleli osebi odrejena osamitev, popolna
    osamitev ali karantena (kdo in kdaj je odredil osamitev),
  • podatke o vrsti in trajanju osamitve ali karantene (ali osamitev poteka na
    bolnikovem domu, v zdravstvenem zavodu (hospitalizacija) ali v za ta namen
    posebej določenem prostoru),
    42
  • podatke o omejitvah, ki so bile odrejene za osebe, za katere sta odrejeni osamitev
    ali karantena (zaščitna oprema, način prevoza).
    (4) Protokol za izvajanje pooblastil iz tretjega odstavka tega člena med
    Ministrstvom za notranje zadeve, Ministrstvom za zdravje in NIJZ določi vlada s
    sklepom.
    (5) Če policist ugotovi, da oseba krši z odločbo ali drugim aktom odrejen
    ukrep iz zakona, ki določa nalezljive bolezni ter predpisuje ukrepe za njihovo
    preprečevanje in obvladovanje, to osebo privede na kraj, določen v odločbi ali drugem
    aktu, pristojnemu organu, ki je tak ukrep določil, pa predlaga sprejem strožjega ukrepa.
    (6) Pridobljeni podatki iz tega člena se hranijo najmanj toliko časa, dokler
    trajajo ukrepi, odrejeni po zakonu, ki določa nalezljive bolezni ter predpisuje ukrepe za
    njihovo preprečevanje in obvladovanje, oziroma po odredbah in odlokih, sprejetih za
    zajezitev in obvladovanje epidemije, vendar ne dlje kot 30 dni po koncu razglasitve
    epidemije. Po preteku tega roka se morajo pridobljeni podatki izbrisati oziroma uničiti.
    IV. DEL
    KAZENSKE DOLOČBE
  1. člen
    (kazenske določbe na področju dela in plačevanja prispevkov za socialno varnost)
    (1) Z globo od 3.000 do 20.000 eurov se kaznuje delodajalec, ki:
  • izplača nadomestila plače v nasprotju s tem zakonom (prvi odstavek 31. člena),
  • v času prejemanja delnega povračila nadomestil plače delavcem odredi nadurno
    delo ali ne obvesti Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje v primeru, da
    delavca pozove, da se vrne na delo, ali ne obvesti Zavoda z dnem prenehanja
    odsotnosti, če delavcu preneha odsotnost iz razlogov višje sile (drugi in tretji
    odstavek 31. člena),
  • ne omogoči administrativnega in finančnega nadzora (prvi odstavek 30. člena),
  • ne obvesti Finančne uprave Republike Slovenije o naknadni ugotovitvi o
    neizpolnjevanju pogojev za upravičenja po tem zakonu (drugi odstavek 99. člena).
    (2) Z globo od 1.500 do 8.000 eurov se kaznuje delodajalec, ki zaposluje
    deset ali manj delavcev, če stori prekršek iz prejšnjega odstavka.
    (3) Z globo od 450 do 2.000 eurov se kaznuje odgovorna oseba delodajalca,
    če stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
    (4) Z globo od 450 do 1.200 eurov se kaznuje delodajalec posameznik, če
    stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
  1. člen
    (kazenske določbe na področju plač v javnem sektorju in gospodarskih družbah v
    neposredni in posredni večinski državni lasti)
    Z globo najmanj 1.100 eurov se kaznuje za prekršek odgovorna oseba
    uporabnika proračuna, če določi oziroma izplača dodatke v nasprotju z 71. členom tega
    zakona, ali prekorači dodeljena finančna sredstva iz četrtega odstavka 71. člena tega
    zakona.
    43
  2. člen
    (višina globe v hitrem prekrškovnem postopku) Za prekrške iz tega zakona se sme v hitrem postopku izreči globa tudi v
    znesku, ki je višji od najnižje predpisane globe, določene s tem zakonom.
    V. DEL
    PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
  3. člen
    (prehodna določba na področju dela in plačevanja prispevkov
    za socialno varnost)
    (1) Določbe Zakona o ukrepih na področju plač in prispevkov, ki se nanašajo
    na pravico do delnega povračila izplačanih nadomestil plače delavcem na začasnem
    čakanju na delo, se ne uporabljajo za čas trajanja začasnih ukrepov iz tega zakona.
    (2) Ne glede na določbe Zakona o interventnih ukrepih na področju plač in
    prispevkov (Uradni list RS, št. 36/20) Zavod RS za zaposlovanje v obdobju trajanja
    začasnih ukrepov iz tega zakona vse vloge za uveljavljanje delnega povračila plač
    delavcem na začasnem čakanju na delo obravnava v skladu z določbami tega zakona.
    (3) Izjema iz prejšnjega odstavka velja tudi za vloge za uveljavitev pravice do
    delnega povračila izplačanih nadomestil plače delavcem na začasnem čakanju na
    delo, vložene pri Zavodu RS za zaposlovanje v obdobju od vključno 28. marca 2020 do
    uveljavitve tega zakona.
  4. člen
    (prehodna določba na področju uskladitve nadomestil plač funkcionarjev) (1) Nadomestila plač funkcionarjev, določena v skladu z zakonom pred
    uveljavitvijo tega zakona, se z dnem uveljavitve tega zakona uskladijo z drugim
    odstavkom 69. člena tega zakona. (2) Uskladitev izvede organ, ki je odločil o pravici do nadomestila plače po
    prenehanju funkcije, najpozneje v osmih dneh po uveljavitvi tega zakona.
  5. člen
    (začetek veljavnosti)
    (1) Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike
    Slovenije.
    (2) Vlada Republike Slovenije lahko predlaga Državnemu zboru prenehanje
    veljavnosti tega zakona v celoti ali v njegovih posamičnih delih tudi pred potekom
    rokov, ki jih določa ta zakon, če oceni, da to utemeljujejo spremenjene razmere.