Osebnost tedna: Pavle Hevka

0
188

Magister ekonomskih in poslovnih ved ter inženir gradbeništva, Pavle Hevka, je lansko leto prevzel funkcijo predsednika Turistične zveze Slovenije, v katero je vključenih 345 turističnih društev iz 27 regijskih in območnih zvez in ki letos praznuje 115 leto delovanja. Hevka je bil prej zaposlen v največjem inženirskem in svetovalnem podjetju v Sloveniji, DRI upravljanje investicij kot vodja projekta vzdrževanja cest, obenem pa je tudi član nadzornega sveta Kobilarne Lipica. V prostem času se ukvarja z lovom in čebelarstvom. Hkrati pa uživa v dobri igri golfa in odkriva lepote Slovenije iz ptičje perspektive, saj je tudi izurjen pilot motornega letala.

Preberite si intervju s predsednikom Turistične Zveze Slovenija, Pavlom Hevka.

S katerimi besedami bi opisali Slovenijo?

To je dežela, kjer ne manjka naravnih, kulturnih in zgodovinskih čudes. Je tudi država, v kateri lahko v enem samem dnevu smučamo na visokogorskem smučišču in se kopamo v morju, uživamo v prekmurski gibanici in v dolenjskem cvičku, vmes pa si še ogledamo lipicance in bogastvo podzemlja v kraških jamah in opuščenih starodavnih rudnikih. Lahko popotujemo v času po lepo obnovljenih gradovih, se sprehajamo ob slapovih bistrih rek in se malce izgubimo v bogastvu brstečega zelenja. V Sloveniji živijo dobri ljudje, ki obiskovalcem na vsakem koraku ponudijo grižljajčke vrhunske domače kulinarike. To je, potem ko si ogledaš dobršen del sveta, resnično najlepša dežela pod soncem.

Koliko časa že delujete na področju turizma?

Pred petindvajsetimi leti sem začel kot član Turistične patrulje, ki je danes znana kot Turistični drobnogled. Zadnjih nekaj let pred prevzemom predsedovanja na TZS sem bil tudi podpredsednik Turistične patrulje, od leta 2019 pa sem prostovoljni predsednik Turistične zveze Slovenije.

Glede na to, da delujete na področju turizma že nekaj desetletij, nam lahko poveste kako se je Slovenija oziroma slovenski turizem spremenil skozi leta?

Najbolj nas je seveda spremenilo sedanje obdobje epidemije, ko izgleda, da starega načina življenja in bivanja, pa tudi turizma, ne bo več. Čisto preprosto se bomo morali odvaditi takemu masovnemu turizmu, kot smo ga zaznavali v zadnjih letih, ko so gosti iz Kitajske, Japonske in Koreje, pa tudi iz evropskih držav, preplavili glavne turistične točke v Sloveniji, kot so Bled, Portorož in Postojnska jama. Zanimivo bo odkrivati tudi druge kotičke Slovenije, s čemer se bo zmanjšal pritisk na razvpita turistična središča.

Spodbudno je, da se mnoga turistična podjetja posvečajo posodabljanju svojih kapacitet, uvajanju novih storitev in digitalizaciji, kar je bilo do nedavnega še malce zanemarjeno, zdaj pa z velikimi koraki dohitevamo Evropo in svet z višjo stopnjo e-mobilnosti in predstavnosti, kar je za mnoge tuje, pa tudi domače, turiste dobrodošla novost.

Ustvarjanje novih turističnih produktov in storitev je tudi ena od aktivnosti, ki bistveno pripomore k spreminjanju dojemanja pomena turističnega razvoja in na tem področju se dogaja zelo veliko.

Tudi investicije, ki jih zasebniki namenjajo izgradnji butičnih unikatnih turističnih zmogljivosti, so se razširile in dodobra spremenile klasični hotelski turizem v Sloveniji.

Leta 2019 ste postali predsednik Turistične zveze Slovenije. Kaj je vaša strategija za vodenje in razvoj Turistične zveze Slovenije v tem mandatu?

Predvsem se zelo trudim, da bi v Turistična društva privabil mlade ljudi, učence, dijake in študente, pa tudi brezposelne in čakajoče na delo. Kot prostovoljci bi lahko zapolnili svoj čas, prispevali k blaginji kraja in celotne dežele, sebi pa zagotovili dober občutek, da so naredili nekaj lepega za druge, in si nemalokrat odprli nekaj vrat za trajno zaposlitev.

Zagotoviti želim tudi čim več finančnih in materialnih sredstev za delovanje vseh Turističnih društev in Turističnih zvez v Sloveniji, da bodo lahko udejanjali svoje prostovoljno poslanstvo pri rasti in razvoju turističnih storitev po Sloveniji.

Zavzemam pa se tudi za kakovostno digitalizacijo predstavljanja čim večjega obsega turistične ponudbe, ker je to sodoben način približevanja turističnih lepot in zmogljivosti Slovenije domačim in tujim gostom.

Kaj so največji izzivi, s katerimi se srečujete kot predsednik Turistične zveze Slovenije?

Zagotoviti dovolj finančnih sredstev za delovanje turističnih društev in zvez, da bodo lahko izvedle vse dogodke, predstavitve, prireditve in druge aktivnosti, ki jih tradicionalno izvajajo.

Pomladitev članstva turističnih društev in privabljanje mladine k prostovoljnemu udejstvovanju na področju turizma, saj je to ena od panog, v kateri so velike zaposlitvene kapacitete.

Kakšna je prihodnost slovenskega turizma?

Mislim, da je svetla in da lahko zremo pogumno in samozavestno naprej. Zaradi trenutne epidemije in do odkritja cepiva ali zdravila proti korona virusu bodo turistične aktivnosti sicer malce zadržane, prepričan pa sem, da bo to minilo in bomo lahko spet osvajali neznane kotičke Slovenije in sveta. Malce bolj me skrbi napovedana ekonomska kriza, ki bo oplazila turistične ponudnike, zato močno podpiram izdajo turističnih vavčerjev, s katerimi bodo Slovenci lahko pomagali turistični panogi, da bo hitro in neboleče prebrodila korona-krizo.

Veliko ljudi zamenjuje Turistično zvezo Slovenije in Slovensko turistično organizacijo. Lahko za naše bralce poveste kaj je razlika med eno in drugo?

Turistična zveza Slovenije (TZS) je organizacija prostovoljnih zvez, društev in članov, ki v več kot 300 turističnih društvih skrbi za rast in razvoj turizma v svojem lokalnem okolju in svojo pozornost posveča predvsem domačim turistom, vse bolj pa se ukvarja tudi s tujimi turisti na lokalnih dogodkih, prireditvah in delovnih akcijah, s katerimi svoj kraj predstavljajo obiskovalcem.

Slovenska turistična organizacija (STO) pa s svojimi nenehnimi akcijam na spletu, sejmih, razstavah in drugih protokolarnih dogodkih Slovenije v drugih državah predvsem skrbi za seznanjanje tujih obiskovalcev in gostov o Sloveniji in njenih lepotah in jih privablja v našo deželo – lepo in gostoljubno.

Turistična zveza Slovenije združuje ogromno število društev. Kako poteka sodelovanje med njimi?

Sodelovanje turističnih društev in zveze poteka redno in zelo aktivno, in sicer z udeležbo na različnih prireditvah in dogodkih, na katerih si člani izmenjujejo koristne informacije, poteka pa tudi prek razpisov za sofinanciranje raznovrstnih prireditev. Posebej pomembno se mi zdi izobraževanje članov turističnih društev, ki ga naša zveza pripravi vsako leto. Zame osebno je zelo pomemben tudi neposreden stik s člani turističnih društev v njihovem lokalnem okolju, kjer me vedno prijetno presenetijo z novostmi, ki so jih uvedli na področju turistične ponudbe, kot so olepševanja in ozelenitve krajev, čistilne akcije ter nove turistične storitve in produkti.

Kako se v Turistični zvezi Slovenije spopadate s posledicami epidemije?

Ker Turistična zveza Slovenije temelji na prostovoljnem delu predanih članic in članov, posledic epidemije ni bilo tako močno čutiti kot pri drugih, zaposlitveno intenzivnih panogah.

Pomagamo pa si z mobilno aplikacijo Turistični vodnik in s kratkimi filmčki o slovenskih krajih, ki jih je vredno obiskati in v njih preživeti del letošnjega letnega dopusta in počitnic.

Še bolj se je seveda treba truditi za zagotavljanje sredstev za delovanje društev, najbolj odmevna pa postaja skupna akcija s Slovensko turistično organizacijo Zdaj je čas – Moja Slovenija, s katero intenzivno vabimo Slovence k preživljanju letošnjega dopusta doma – v Sloveniji.

Pred kratkim ste poslali pismo županom slovenskih občin, v katerem ste jih pozvali k razmisleku o strategiji slovenskega turizma ob epidemiji korona virusa. Nam lahko zaupate kakšen je bil odziv županov?

Odziv županov je bil zelo dober, vsi odzivi so bili pozitivni, prejel sem veliko sms-jev podpore in zahval. Župani so se na moje pismo odzvali s hvaležnostjo in pripravljenostjo na sodelovanje.

Kako in na kakšen način bi morali Slovenijo tržiti domačim turistom? Kje so priložnosti za izboljšave in kako lahko postane Slovenija bolj atraktivna za domače turiste?

V tem pokoronskem obdobju bi zelo, zelo rad videl, da sicer varčni Slovenci pozabimo svoje znamenite sendviče doma, in povsod, kjer se ustavimo, uživamo lokalne kulinarične dobrote, in s tem pomagamo zaposlenim, katerim turizem predstavlja življenjsko poslanstvo in osnovi vir preživljanja.

Vsekakor so vavčerji, ki nam bodo na voljo, zelo pozitiven ukrep, skrajno nedopustno pa je strahovito zviševanje cen ob uporabi le-teh, o čemer me obveščajo nekateri znanci in prijatelji. 50- do 100- in celo 200-odstotno višanje cen je surovo vojno dobičkarstvo, ki ga nikakor ne odobravan. Resno pričakujem, do bodo vsi turistični ponudniki ponudili vsaj 10-odstotni popust ob vnovčevanju turističnih vavčerjev vsem slovenskim državljanom.

Pohvalim lahko tudi elektronsko aplikacijo Turistični vodnik Slovenije, kjer kar mrgoli namigov za dober izlet ali dopust v Sloveniji.

Letos bo velika večina Slovencev ostala doma. Ali s(m)o po vašem mnenju Slovenci navdušeni nad preživljanjem počitnic v Sloveniji?

Verjamem, da če še nismo, bomo pa prav kmalu postali navdušeni, saj je že skrajni čas, da Slovenci mnogo bolje spoznamo svojo deželo, v kateri živimo in bivamo vse življenje, na njene lepote, o katerih smo zadnjič kaj slišali v srednji šoli, pa nam predstavljajo tuji turisti, ki so očarani nad Slovenijo. No, koliko vas, na primer, ve, kje je Županova jama pri Grosupljem in kakšne lepote se skrivajo v njej? Obiščite jo, zagotovo vam ne bo žal ne čas in ne denarja. Ali pa Planina pri Postojni s svojimi škrati, ledeniško jamo in stražnim stolpom, mimo katere smo pred izgradnjo avtoceste redno vozili z enega konca Slovenije na drugi, zdaj pa malce pozabljena skriva svoje zgodovinske in naravne bisere?

Lansko leto ste lansirali mobilno aplikacijo, ki deluje kot turističen vodič tako za domače, kot tudi za tuje turiste. Koliko uporabnikov je prejela aplikacija v enem letu in kakšen je bil odziv njenih uporabnikov?

Dosedanji odziv je odličen, imamo tudi visoko oceno, ves čas okoli ocene 5, aplikacijo pa si je naložilo že več kot 1.000 uporabnikov. Turistični vodnik je zelo dober nabor namigov za izlete in dopustovanja po Sloveniji.

Nam lahko zaupate katero znamenitost ali kraj najbolj iščejo na aplikaciji?

S tem podatkom ne razpolagam, poudarim pa lahko, da je Slovenija lepa kot celota in da vsepovsod skriva turistične bisere, ki so na voljo domačim in tujim turistom, da jih odkrivajo.

Veljate za velikega podpornika prostovoljstva v Sloveniji. Ali menite, da smo Slovenci dovolj vključeni v prostovoljstvo?

Moje prostovoljno udejstvovanje sega že v moje otroštvo in je bit mojega delovanja za dobro te dežele. Leta 2012 sem prejel tudi bronasti znak Uprave za zaščito in reševanje po katastrofalni vodni ujmi v Železnikih za hitro in učinkovito vzpostavitev cestne povezave do Železnikov.

Trenutno je na področju turizma dovolj predanih prostovoljcev, ki so premalo pohvaljeni za svoj trud pri razvoju turistične ponudbe Slovenije. Malce me skrbi le starostna struktura prostovoljcev, zato bi rad, da se v turistična društva včlanijo tudi mladi prostovoljci, ki bodo s svojo mladostniško zagnanostjo in novimi znanji ponudili podporo in pomoč izkušenim članom. Delovanje turistične zveze Slovenije kot prostovoljne organizacije s skoraj 30.000 člani je v Evropi in tudi v svetu edinstven primer.

Katera je vaša najljubša destinacija ali znamenitost v Sloveniji?

Zdaj ste me pa spravili v zadrego. Resnično nimam najljubše destinacije v naši deželi, in sicer kratko malo zato, ker vsakokrat, ko pridem v kakšen kraj prvič ali pa ponovno, v njem neskončno uživam ob pogledu na naravne, zgodovinske, umetniške in druge znamenitosti in v pristnih odnosih s tamkajšnjimi ljudmi, zato se mi vedno znova zdi, da je tam, kjer trenutno sem, najlepše v Sloveniji.