Lekarne lahko ostanejo brez zdravil

0
79
19.02.2021 mag. Darja Potočnik Benčič, mag. farm., spec., predsednica Lekarniške zbornice Slovenije Foto: Barbara Reya/www.barbarareya.si

Lahko se zgodi, da bodo prebivalci Republike Slovenije ostali brez zdravil. Kaj je narobe z obstoječo zakonodajo? Zakaj Lekarniška zbornica poziva Ministrstvo za zdravje, da nemudoma uredi zakonske podlage za nabavo zdravil v javnih lekarniških zavodih?

Lekarniška zbornica poziva Ministrstvo za zdravje: Nujno moramo rešiti problematiko nabave zdravil, sicer pacienti ne bodo več prejemali vseh zdravil

»Nikakor si ne želimo, da bi bili primorani prenehati dobavljati zdravila, zato prosimo pristojne, predvsem Ministrstvo za zdravje, da skupaj z Lekarniško zbornico Slovenije najdejo rešitev za področje nabave zdravil, s katerimi bo zagotovljena učinkovita in gospodarna poraba javnih sredstev, hkrati pa ne bo motena oskrba pacientov z zdravili, javni lekarniški zavodi pa bomo zmožni delati zakonito,« je na današnjem srečanju z novinarji opozorila predsednica Lekarniške zbornice mag. Darja Potočnik Benčič.

Lekarniška zbornica Slovenije (LZS) poziva Ministrstvo za zdravje, da nemudoma uredi zakonsko podlago za nabavo zdravil javnih lekarniških zavodov, saj bodo v nasprotnem primeru nekatere lekarne ostale brez zdravil. Javni lekarniški zavodi imajo namreč že vrsto let težavo z izvedbo javnih naročil za dobavo zdravil. Težave izvirajo iz nasprotujoče zakonodaje, ki jo morajo pri svojem delu spoštovati javni zavodi. »Obstoječi zakon o javnem naročanju (ZJN) pravi, da imamo lahko samo enega cenovno najbolj ugodnega dobavitelja. Ker nekaterih zdravil ni mogoče dobiti le pri enem dobavitelju, smo primorani kršiti zakonodajo, da lahko pacientom zagotovimo vsa registrirana zdravila,« pojasni sogovornica.

»Trenutno nas je 21 od 24 javnih lekarniških zavodov v prekrškovnih postopkih na sodišču zaradi nespoštovanja ZJN-3 pri dobavi zdravil. Eni postopki še tečejo, nekateri so zaključeni. Zame in za kraške lekarne je postopek na sodišču zaključen, kaznovani smo zaradi oddaje naročil za zdravila brez izvedbe ustreznih postopkov, izrečene so bile globe. To je popolnoma absurdna situacija. Naj zaradi neuspelih postopkov prenehamo z izdajo zdravil ter ogrozimo zdravje prebivalstva? Si predstavljate kakšne, tudi nepopravljive zdravstvene posledice za ljudi bi imela taka odločitev?« o absurdnih razmerah direktorica Kraških lekarn Ilirska Bistrica Ana Kobal.

Doplačila pacientov za ista zdravila bodo različna

Vse od leta 2000 se LZS ukvarja z razreševanjem problematike nabave zdravil oziroma neskladjem med področno zakonodajo (ZLD-1 in ZZdr) in ZJN, od leta 2016 pa še toliko bolj intenzivno. »Nikakor ne oporekamo dejstvu, da so javni lekarniški zavodi zavezanci za javna naročila. Področje nabave zdravil in oblikovanja cen je urejeno v okviru več zakonov, kar pa povzroča težave pri nakupu le-teh,« še poudarja Darja Potočnik Benčič.

Nabava zdravil po njihovem mnenju ne bi smela biti otežena zaradi spoštovanja določil ZJN, ampak bi moralo biti v ospredju spoštovanje matične zakonodaje (Zakon o zdravilih, Zakon o lekarniški dejavnosti), ki je podrejeno glavnemu cilju, tj. zagotavljati nemoteno preskrbo pacientom. Kot pravijo, možnost zagotavljati dobavo le s strani enega, najugodnejšega dobavitelja ni opcija, saj tudi veletrgovci s polnim obsegom ne zagotavljajo vedno vseh zdravil v zahtevanih količinah. Javni lekarniški zavod bi tako moral imeti vsaj dva dobavitelja za isto zdravilo. »Dva dobavitelja pa pomenita najmanj dve različni ceni. Če bomo v naslednjem razpisu delili sklope še po zavodih, je to lahko 48 različnih cen za isto zdravilo. Najnižja cena pa postane veljavna cena. S tem vršimo pritisk na nižanje cen in sprožamo tveganje za umik zdravil s trga, predvsem tistih za redke bolezni.«

V nadaljevanju tudi izpostavljajo, da v razpisu ni mogoče definirati natančno niti predmeta nabave, niti količin. Zdravila predpisuje zdravnik, ki za štiri leta v naprej ne more poznati zdravstvenih potreb pacientov, medtem pa na trg prihajajo tudi nova zdravila, ki morajo biti pacientu dostopna takoj. Lekarna na primarnem nivoju mora imeti na zalogi vsa zdravila, ki so registrirana na slovenskem trgu. Po pravilniku farmacevt izda zdravilo, predpisano z zaščitenim imenom.

Zaradi navzkrižja zakonodaje so lekarne prisiljene v kršitve

Javni lekarniški zavodi so v nemilosti, če brez razpisa vseeno nabavljajo zdravila. So v prekršku po ZJN, globe pa plačujejo zavodi in odgovorne osebe. Svarijo, da bi v nasprotnem primeru pacienti ostali brez zdravil, kar lahko povzroči hudo in nepopravljivo škoda pri zdravju ljudi.

Javni zavodi sicer lahko, tudi po tretjem razveljavljenem razpisu, gredo v nov razpis, a se pojavijo težave s pravnim varstvom. Ker je pravnomočna samo končna odločitev Državne revizijske komisije (DKOM), ne pa vsebinska obrazložitev tudi vsak nadaljnji razpis pomeni tveganje, da bo ta razveljavljen. »Mesec dni nazaj je DKOM ponovno razveljavila razpis, ki ga je za javne lekarniške zavode pripravljala LZS. To je za Kraške lekarne že peti neuspeli poskus oddaje javnega naročila za nabavo zdravil. Postopki so dolgotrajni, zahtevajo ogromno sredstev, najemamo pravne svetovalce, zaposleni v zavodu namenimo ogromno časa temu, da bi javno naročilo uspešno oddali, a žal neuspešno. Vse dosedanje postopke je po prejetih revizijskih zahtevkih DKOM razveljavila,« je še dejala Kobalova.

Trg zdravil v Sloveniji in oblikovanje njihovih cen sta pod strogim nadzorom, imamo kakovostna, varna in učinkovita zdravila in ugodne cene zdravil na recept, glede na evropsko povprečje. »Upoštevaje ZZdr in pravilnik o oblikovanju cen je določena enotna cena za celotno državo,« poudari Potočnik Benčičeva in doda, da moramo zagotoviti enakost vseh državljanov ne glede na področje bivanja.

Naloga resornega ministrstva je, da lekarniški dejavnosti omogoči pogoje za nemoteno delovanje, z namenom, da vsak pacient dobi pravo zdravilo pravočasno. Področje zdravil sodi pod področje zdravstva, ki ga ureja vsaka država samostojno. »Razumemo, da je problematika kompleksna, vendar smo prišli do točke, ko je ukrepanje nujno. Ministru za zdravje želimo izziv in predloge rešitev predstaviti, a do danes še nismo prišli do njega osebno. Ukrepati je potrebno, preden nastopijo težav v preskrbi! Sicer bodo lekarne ostale brez zdravil, ki so nujno potrebna za zdravje ljudi,« je sklenila predsednica LZS.

V Sloveniji imamo 347 lekarn na primarni ravni zdravstvene dejavnosti in 27 bolnišničnih lekarn, ki delujejo skladno z Zakonom o lekarniški dejavnosti. Osnovni namen lekarniške dejavnosti je namreč zagotavljanje kakovostne in učinkovite preskrbe z zdravili in drugimi izdelki za podporo zdravljenja in ohranitev zdravja ter svetovanje glede njihove varne, pravilne in učinkovite uporabe, pacientom in ostalim zdravstvenim delavcem. Poleg tega pa lekarniška dejavnost zagotavlja tudi farmacevtsko obravnavo pacientov za ohranjanje zdravja in doseganje pričakovanih kliničnih, humanističnih in ekonomskih izidov zdravljenja z zdravili.

  

Na portalu The Slovenia boste našli tudi vse zbrane ocene, kot je Michelin, Gault&Millau, Siol, Vivi, Mladina, Nedelo in The Slovenia Restaurant Awards. The Slovenia je edina spletna stran v Sloveniji, ki združuje vse ocene slovenskih restavracij in gostiln na enem mestu. Oglejte si ocene vseh slovenskih restavracij in gostiln tukaj.