Pred prvim hudim mrazom večina ljudi preveri plašč, kapo in škornje. Plast pod njimi pride na vrsto šele, ko se zjutraj na postajališču začnejo hladiti stegna ali ko se po hitri hoji v službo znoj ohladi in prilepi na kožo. Ta plast ostane drugim skrita, a pogosto od nje zavisi, ali bo ostalo oblačilo sploh opravilo svoje delo. Toplotno ugodje ni odvisno samo od debeline jakne. Štejejo tudi vlaga ob koži, zrak, ujet med plastmi, in to, ali je treba čez dan kaj slačiti ali dodajati.
Kako deluje zimsko oblačenje
Načelo večplastnega oblačenja je preprosto. Prva plast ob koži odvaja vlago, srednja zadržuje toploto, zunanja varuje pred vetrom in padavinami. Pri zgornjem delu telesa je to običajno res tako: spodnja majica, pulover, jakna. Pri nogah je slika drugačna. Pod hlačami pogosto ni nič drugega kot ena sama plast, zato je njena izbira bistveno bolj pomembna, kot se zdi na prvi pogled.
Pomembno je tudi, da prva plast ne stiska. Pretesno oblačilo ovira krvni obtok, noge pa se kljub debelemu blagu hitreje ohladijo. Dober krojni prileg je tak, da se tkanina oprijema kože, ne da bi puščala sledi ali drsela navzdol.
Tkanine, ki jih je vredno primerjati
Bombaž je mehak, zračen in prijeten na dotik. Slabost je znana: vpija vlago in jo oddaja počasi, zato je za mirovanje v ogrevanem prostoru povsem v redu, za daljšo hojo v mrazu pa slaba izbira. Merino volna ima zelo tanka vlakna in izolira tudi, ko se rahlo navlaži. Poleg tega počasneje zadržuje vonj, vendar je dražja in zahtevnejša pri pranju. Sintetična vlakna, kot so poliamid, poliester ali polipropilen, hitro odvajajo vlago in se hitro sušijo. Pri nekaterih ljudeh se zdijo manj zračna, na nekaterih tkaninah pa se vonj obdrži dlje.
Pri nogah je ta izbira najbolj opazna, saj hlačne nogavice pogosto ostanejo edina plast med kožo in zunanjim zrakom. Največ jih je iz mešanice poliamida in elastana, zimske različice pa imajo nemalokrat dodan bombaž, volno ali pletivo s kosmato notranjostjo. Svila je poseben primer: zelo tanka je in razmeroma topla glede na težo, a občutljiva.
Denier ni vse
Na embalaži hlačnih nogavic je skoraj vedno navedena oznaka »den«. Denier je enota za finost niti, višja številka pomeni debelejšo nit. To še ne pomeni nujno toplejše nogavice, saj toploto določajo tudi material, gostota pletenja in morebitna podloga.
Kot okvirno merilo velja, da so nogavice do približno 20 den zelo tanke in prosojne, med 40 in 60 den so polprosojne do zakrite, od 80 do 100 den pa običajno že neprosojne in primerne za hladnejše dni. Izdelki z oznako »thermo« imajo pogosto 150 den ali več ali pa kosmato notranjost. Oznake se med proizvajalci nekoliko razlikujejo, zato je pametno prebrati tudi sestavo in opis izdelka, ne samo številko.
Delovni dan
V pisarni je običajno toplo, na poti do nje pa ne. Zato ima smisel izbirati sredinsko rešitev: nogavice v razponu od 60 do 100 den, po možnosti z dodatkom volne ali mikrovlaken, ki ne držijo prepotenega občutka, ko vstopiš v ogrevan prostor. Če je pod njimi tudi spodnje perilo iz tankega, brezšivnega pletiva, ostanejo robovi pod tkanino nevidni, čez dan pa nič ne pritiska ali drgne.
Pri sedečem delu je koristno upoštevati še eno stvar. Noge so ob dolgem sedenju manj gibljive, zato se hitreje ohladijo kot med hojo. Pas, ki se ne zareže v trebuh, in nogavice, ki ob sedenju ne drsijo, so med tem, kar se običajno opazi šele ob koncu dneva.
Sprehod in delo na prostem
Za dolg sprehod v mrazu je pomembnejša odvajanje vlage kot debelina. Najboljše deluje tanka, tesno ležeča spodnja plast iz merino volne ali sintetike, preko nje pa lahko pridejo še hlače iz mehkega, vetrovnega blaga. Bombaž je tukaj najslabša izbira: ko se prepoti, se noge ohladijo hitreje kot brez njega.
Če so temperature precej pod ničlo, nogavice s kosmato notranjostjo ali termo leggingsi pod hlačami povsem zadostujejo. Hoja naj bo enakomerna, postanke pa je pametno skrajšati, saj se znojna tkanina ob mirovanju hitro ohladi. Ob daljšem počitku je dobro dodati še eno plast.
Večerni izhod
Tu se pogosto bijeta toplota in videz. Pod obleko ali krilom dobro delujejo nogavice med 50 in 80 den, brez vidnih šivov in z gladkim robom. Če je zunaj res mrzlo, jih je mogoče kombinirati s tankimi termo leggingsi, ki jih skrijejo visoki škornji, ali pa z dolgim plaščem do kolen.
Pri izbiri pletiva velja pravilo, da lahko lepo pade tudi toplo. Fino pletena volnena mešanica ali nogavice z nekoliko višjim deležem elastana se prilegajo gladko in so opazno toplejše od ravno tako tankih, a povsem poliamidnih. Obleka sama pa naj ima podlogo, ki preprečuje, da bi se tkanina lepila na noge ob hoji.
Moška plast
Moški pogosto zimo preživijo v istem perilu kot poleti, kar se pozna šele ob prvih resnejših minusih. Moško spodnje perilo iz bombaža je primerno za pisarno in domače okolje, za dolgo pot na mrazu ali delo na prostem pa je bolje izbrati sintetiko ali merino. Za mraz sta učinkoviti dve rešitvi: tesne boksarice z daljšo nogavico ali dolge spodnjice, ki segajo do gležnja.
Pri izbiri velja enako kot pri ženskih izdelkih: prileg naj bo oprijet, a ne stiskajoč, šivi naj bodo ravni in ne drgnejo, material naj hitro odvaja vlago. Če je telo nekoliko bolj izpostavljeno, na primer pri kolesarjenju ali zimskih športih, se splača dodati še zaščito proti vetru na sprednji strani.
Drobnosti, ki štejejo
Velikost je najpogostejši vzrok slabega počutja. Premajhne hlačne nogavice se pri hoji spuščajo, prevelike se gubajo pod hlačami in tvorijo hladne žepe. Pri pranju je pametno upoštevati navodila na etiketi: volna zahteva nižjo temperaturo in nežen program, funkcionalna vlakna pa običajno slabše odvajajo vlago, če se perejo z mehčalcem, zato proizvajalci mehčalce pogosto odsvetujejo. Sušenje na zraku, stran od neposrednega vira toplote, podaljša življenjsko dobo elastanu.
Plast, ki je nihče ne vidi, torej ne potrebuje ničesar posebnega, razen premišljene izbire. Kdor ob prvem mrazu najprej pomisli na tkanino, debelino in prileg, bo imel nad njo večinoma mir.
