Pri nakupu sedežnega pohištva se razmislek rad začne pri barvi, tkanini in obliki. Merjenje pride na vrsto šele, ko je odločitev že skoraj sprejeta. Vrstni red bi moral biti obraten. Dnevna soba ima trdne danosti: dolžine sten, mesto vrat, okna, radiatorja in vtičnic, včasih tudi stopnice ali steber. Vse to določa, kaj v prostor sploh gre.
Kdor želi videti, kako bo pohištvo zares delovalo, lahko obrise garniture prenese na tla z lepilnim trakom ali kartonom. Po nekaj minutah hoje okoli označenega lika se pokaže, ali je soba ostala prehodna ali je postala hodnik med ovirami. Izmeriti je treba tudi pot do sobe: vhodna vrata, ozek hodnik in stopnišče. Garnitura, ki ne pride v stanovanje, je namreč najdražja napaka. V razstavnih salonih so razdalje do sten praviloma večje kot doma. Kos, ki je v trgovini deloval zmerno, se v dnevni sobi zato pogosto izkaže za precej masivnega.
Kdaj kotna oblika res pride prav
Kotna sedežna garnitura se najbolj obnese tam, kjer je prostora dovolj in ga je treba hkrati urediti. Tipičen primer je odprt tloris, v katerem se dnevni del stika s kuhinjo ali jedilnico. Hrbtni del kotne oblike tam deluje kot mehka pregrada. Brez sten in predalnikov loči sedežni kot od prehoda, kar ravna garnitura sredi prostora doseže slabše.
Prednost je tudi v izkoriščenem kotu. V nepravilnih prostorih, nišah ali sobah, kjer se dve daljši steni srečata pod pravim kotom, kotna oblika zapolni površino, ki bi sicer ostala prazna. Pri večjih družinah, kjer se zvečer na kavču zbere več ljudi, je pomembna še ena stvar. Kotna oblika izkorišča dolžino dveh sten, zato običajno ponudi več sedežnih mest kot ravne sedežne garniture na primerljivi tlorisni površini.
Pridržek je pošten in preprost. Kotna sedežna garnitura zavzame veliko tal, zato je v majhni sobi pogosteje vzrok za utesnjenost kot za udobje.
Koliko prostora sme zasesti
Pri izbiri sedežne garniture velja izhajati iz razmerja med površino sobe in tlorisom pohištva, ne iz tega, kako obsežen je kos v katalogu. Natančnega pravila ni, oblikovalci pa pogosto navajajo okvirne vrednosti. Med sedežem in klubsko mizico naj bo približno 40 do 50 cm, da se lahko sedi in vstaja brez spotikanja. Glavne poti po sobi naj bodo široke okoli 90 cm. To so smernice, ne predpisi, in jih je treba prilagoditi dejanskemu stanovanju.
Pomembna je tudi globina. Sedežne garniture so pogosto globoke okoli 90 do 100 cm, pri kotnih modelih pa ležalni ali kotni del lahko seže tudi čez dva metra. Mere se med modeli precej razlikujejo, zato je treba preveriti tehnično skico vsakega posebej. Če prostor kota ne prenese, je lahko boljša rešitev krajša ravna trosedežna garnitura s fotelj ob strani. Ta kos se po potrebi premakne, ne da bi bilo treba spreminjati vse ostalo.
Pot mora ostati pot
Dnevna soba ni le prostor za sedenje, je tudi prehod: od vrat do balkona, od hodnika do kuhinje. Najpogostejša napaka je, da garnitura prekine naravno pot, ljudje pa jo nato obhajajo po ovinku, včasih čez kotiček preproge.
Pri postavitvi je treba upoštevati še, v katero smer se odpirajo vrata, koliko prostora potrebujejo vrata omar in kje običajno hodijo otroci ali hišni ljubljenčki. Kotna sedežna garnitura, postavljena v prostor, eno stran zapre in drugo odpre. To je koristno, če pot že teče ob steni. Moteče je, če sili v ozek prehod okoli ležalnega dela.
Ravne sedežne garniture dopuščajo več prilagajanja. Hrbtno steno je mogoče pomakniti, hrbet obrniti proti prehodu ali pa kos preprosto zasukati za nekaj stopinj, ko se potrebe spremenijo. Pri kotni obliki so takšni popravki težji, zato mora biti prva postavitev premišljena.
Okno, televizor in smer pogleda
Na postavitev vpliva tudi svetloba. Zaslon, ki stoji neposredno nasproti okna, se čez dan zrcali, zato je običajno bolje, da dnevna svetloba pada od strani. Za razdaljo med gledalcem in televizorjem se pogosto omenja razmerje glede na diagonalo zaslona. Priporočila se razlikujejo glede na ločljivost, zato se je smiselno ravnati po navodilih proizvajalca zaslona in občutku v prostoru.
Kotna oblika posadi ljudi v dve smeri. Eden sedi proti televizorju, drugi proti oknu ali jedilnici. To je lahko prednost, če se prostor uporablja za druženje, ali pa težava, če družina večino večera gleda isti zaslon. Zato je dobro vnaprej določiti, kdo bo kje sedel. Najboljše mesto, ob koncu ležalnega dela, običajno hitro postane stalno.
Opozorilo velja tudi za radiator. Garnitura tik pred njim ovira širjenje toplote, nekateri proizvajalci pa priporočajo razmik, da se material ne suši preveč. Podrobnosti so v navodilih za nego izbranega modela. Ob koncu postavitve je smiselno preveriti, ali ležalni del zakriva vtičnico, ki jo bo kdo potreboval.
Ko je boljša ravna izvedba
Ravna garnitura je dobra izbira v ozkih in podolgovatih sobah, kjer kotna oblika tvega, da bo zaprla prehod ali zasenčila okno. Dobro deluje tudi tam, kjer prostor služi več namenom hkrati, na primer kot delovni kotiček, igralnica ali prehod do terase.
Če se želi dodati sedež, ne da bi se spremenil celoten tloris, je rešitev lahko fotelj. Ta sedi pod kotom, ki ga ravna trosed ne more ponuditi, zato se ljudje obrnejo drug proti drugemu, ne vsi proti zaslonu. Pogovor v tej postavitvi poteka bolj naravno kot na kotni obliki, kjer vsi gledajo v isto smer. Fotelj lahko stoji ob oknu, ob knjižni polici ali v kotu, kjer bi kotna oblika zahtevala preveč prostora, in ga je mogoče kadar koli premakniti.
Kombinacija ravne garniture in fotelj ima še eno prednost: prilagodi se spremembam. Ob selitvi ali preureditvi sobe ostane uporabna v novi postavitvi, medtem ko kotna oblika včasih ne gre več v prostor, za katerega ni bila izbrana.
Leva ali desna izvedba
Pri kotnih modelih in garniturah z ležalnim delom je smer pomembna odločitev. Označuje, na kateri strani je kot ali ležalni del. Običajno se gleda od spredaj, kot da bi človek sedel pred garnituro, vendar proizvajalci ne uporabljajo vedno enake oznake. Preden se potrdi naročilo, je zato smiselno preveriti skico in zahtevati pojasnilo.
Odločitev naj temelji na prostoru, ne na navadi. Ležalni del naj ne stoji tam, kjer se hodi: ob vratih ali na poti proti balkonu. Če je mogoče, naj bo ob steni, kjer se vtičnica nahaja na dosegu roke, odlagalna mizica pa ob naslonjalu. Pogled ob vstopu naj ne ujame hrbta garniture, ampak sedežni del in svetlobo iz okna.
Nekateri modeli imajo kot zamenljiv, kar omogoča, da se smer spremeni ob preselitvi. Ta podrobnost je ob nakupu hitro spregledana, a lahko odloča, ali garnitura ostane uporabna še v naslednjem stanovanju.
