Po podatkih industrijskega združenja CONEBI so v Evropski uniji leta 2023 prodali okoli 5,5 milijona električnih koles, kar presega prodajo dizelskih osebnih vozil v istem letu. Slovenija za povprečjem celine zaostaja, vendar se razkorak iz leta v leto manjša. Mariborska mreža kolesarskih poti se je v zadnjih treh letih razširila za skoraj četrtino, podobne premike beležita Ljubljana in Celje.
Z drugačno izbiro kolesa se spreminjajo tudi navade. Vsakodnevna pot do delovnega mesta postane krajša in cenejša, kar med tednom razbremeni mestne ceste. Konci tedna pogosteje vodijo na gorske steze, kjer narašča število obiskovalcev iz okolice. Pri nakupu opreme kupci pred odločitvijo preverjajo izvor materialov in možnosti popravila. Vse tri segmente pokriva mariborski center Grašca pod eno streho.
Mesto, ki diha drugače
Najbolj viden segment je vsakdanja mestna mobilnost. Z dodanim elektromotorjem se je vloga mestnega kolesa v zadnjem desetletju spremenila iz rekreacijskega pripomočka v vozilo, ki marsikje nadomesti drugi družinski avto. Nemško združenje ZIV navaja, da je delež električnih koles v skupni prodaji koles v Nemčiji leta 2023 presegel 53 odstotkov, podoben trend pa opažajo tudi prodajalci v Sloveniji.
V tem segmentu se pogosto pojavi električno treking kolo, ki združuje udobno vožnjo po mestu z zmogljivostjo za daljše izlete. Običajna specifikacija je srednje močan motor z baterijo, ki na enem polnjenju zmore med 80 in 130 kilometrov, geometrija okvirja pa omogoča pokončno držo.
Električno treking kolo uporabnika čez teden prepelje od doma do delovnega mesta in nazaj, ob koncih tedna pa zmore tudi 50 ali 60 kilometrov dolgo turo brez vmesnega polnjenja. Kupci pri izbiri pogosto sprašujejo po življenjski dobi baterije. Kakovostnejši proizvajalci zagotavljajo med 800 in 1000 polnilnih ciklov pri ohranjeni kapaciteti vsaj 70 odstotkov, kar v praksi pomeni pet do sedem let redne uporabe.
Mnoge družine zato o nakupu razmišljajo dolgoročno. Mesečni strošek goriva in vzdrževanja starejšega bencinskega avtomobila v izračunu pogosto preseže amortizacijo dobrega kolesa.
Foto: Scott
Med strmino in adrenalinom
Spustno kolesarjenje deluje po drugačnih pravilih kot vožnja po mestu. Rezultat na progi se meri v sekundah, ob tem pa štejeta še naklon trase in obvladovanje hitrosti pri spustu. Slovenski parki na Pohorju, v Kranjski Gori in na Krvavcu so v zadnjih letih razširili proge ter privabljajo vse več obiskovalcev iz Avstrije, Italije in Nemčije.
Med opremo, ki spustno disciplino zaznamuje, izstopa downhill kolo. Vzmetenje z okoli 200 milimetri hoda, ojačan okvir in zavorne plošče večjega premera so prilagojeni vožnji po najzahtevnejšem terenu. Večja masa pri rekreacijskih kolesih velja za pomanjkljivost, pri spustnih modelih pa pripomore k stabilnosti na visokih hitrostih in mirnejši vožnji čez korenine ter skale.
Disciplina ostaja nišna. Mednarodna kolesarska zveza UCI ocenjuje, da je tekmovalnih spustnih voznikov v svetovnem merilu manj kot dva tisoč. Njihov vpliv na razvoj tehnologije je vseeno znaten, saj se inženirske rešitve z vrhunskih dirk v nekaj sezonah preselijo na enduro modele in običajna gorska kolesa. Spremembe so vidne v obliki zadnjega vzmetenja in geometriji okvirja, ki omogoča hitrejše prehajanje ovinkov.
V slovenskem prostoru se znanje nabira že nekaj časa. Domači tekmovalci so v zadnjih letih nastopali na mednarodnih dirkah, kar je pohorske proge uvrstilo med uveljavljene regijske lokacije. Tekmovalni dogodki vsako sezono pokažejo, koliko mladih kolesarjev se odloča za spustne discipline, dobro pripravljeno downhill kolo pa marsikomu pomeni prvo resnejšo naložbo ob prvih tekmovalnih nastopih.
Materiali, ki dobijo drugo življenje
Tretje področje sprememb prihaja iz okoljevarstvenega kota. Vprašanje, kaj se zgodi z izrabljenimi izdelki, panoga vse pogosteje obravnava že pri zasnovi novih kolesarskih izdelkov. Kolesarstvo dolgo velja za zeleno dejavnost, a podrobni izračuni emisij kažejo manj prijazno sliko. Karbonski okvirji se večinoma končajo na odlagališču, ker je njihova reciklaža tehnološko zahtevna in draga. Tudi proizvodnja aluminija za kakovostne komponente porabi veliko energije.
Odziv panoge je počasen, a opazen. Nova kolesarska oprema vse pogosteje vključuje reciklirane materiale. Dresi in nogavice nastajajo iz predelanih PET steklenic, lupine čelad iz biopolimerov, sedeži pa iz alternativ usnju brez živalskih sestavin. Italijanska blagovna znamka Castelli je predstavila kolekcijo oblačil z visokim deležem reciklirane tkanine, podobno smer ubirata tudi POC in Endura.
Trajnostna kolesarska oprema pa ni omejena le na materiale. Pomembno vlogo igra razvoj servisne kulture. Servisni oddelki, ki znajo zamenjati ležaje, nastaviti menjalnik prestav ali staro kolo nadgraditi, namesto da bi ga odpisali, postajajo del osnovne prodajne ponudbe in ne le poprodajne storitve. Po nizozemskih raziskavah popravljeno kolo običajno služi še šest do osem let, kar po izračunih ekvivalentnih emisij CO₂ prinese boljši rezultat kot nakup povsem novega modela.
Foto: Scott
Stičišče pod eno streho
V vseh treh segmentih ima Grašca svoje kupce. V mestno usmerjeni del trgovine prihajajo posamezniki, ki iščejo zamenjavo za drugi družinski avto, in pri izbiri najpogosteje pristanejo pri električnem treking kolesu. Bolj specializirano publiko privlači spustni del ponudbe. Tipičen kupec downhill kolesa redno obiskuje Pohorje, pogosto pa se vozi tudi v parkih v sosednjih državah.
Kolesarji, ki se opredeljujejo kot okoljsko ozaveščeni, posebno pozornost namenjajo opremi. Pri nakupu dresov, čelad in dodatkov vse pogosteje preverjajo izvor materialov ter možnost popravila ali nadomestitve posameznih komponent.
Profili kupcev se v praksi prepletajo. Marsikateri lastnik gorskega kolesa ima v garaži tudi mestno različico za pot v službo, kupci električnih koles pa ob nakupu praviloma povprašujejo po opremi z okoljskim certifikatom. Specializacija po segmentih torej ne izključuje širine ponudbe pod isto streho.
Kaj nas čaka v naslednjih letih
Napovedi za evropsko kolesarsko panogo do leta 2030 so spodbudne, čeprav se med viri razlikujejo. Industrijska združenja pričakujejo, da bo letna prodaja na celini do takrat presegla 30 milijonov enot. Več kot polovico vrednosti naj bi ustvaril električni segment. Po napovedih analitikov se bodo cene baterij v naslednjih letih znižale za dodatnih 25 do 35 odstotkov, kar bo cenovno dostopno električno treking kolo postavilo v doseg širšega kroga kupcev.
Pri spustnih disciplinah bo razvoj v veliki meri tehnološki. Lažji okvirji, vzmetenje z elektronskim nastavljanjem in vgrajena telemetrija postopno premikajo zmogljivosti, ki jih danes lahko ponudi vrhunsko downhill kolo. Del rešitev se bo v nekaj sezonah preselil tudi na cenovno bolj dostopne modele.
Razvoj pri opremi gre v smer zaprtih materialnih krogotokov, kjer izrabljeni izdelek znova vstopa v proizvodni proces. Kolesarska oprema tako pridobiva daljšo življenjsko dobo, proizvajalci pa sprejemajo večjo odgovornost za njeno končno usodo.
Prihajajoča sezona na Pohorju in v mariborski okolici bo pokazala, kako hitro se napovedi udejanjajo v praksi. Število registriranih kolesarjev na regijskih poteh, prodajne številke pri lokalnih trgovcih in obisk dogodkov bodo dali konkretne odgovore.
Foto: Scott
Naročnik:
grasca.si
Grasca d.o.o.
