Petdesetletnik, ki se zvečer po službi prijavi na jezikovni tečaj, redko razmišlja v izrazih donosnosti naložbe. Bolj ga zanima občutek, ko bo na poslovnem sestanku v Frankfurtu prvič razumel kolegovo šalo ali ko bo pred družino izgovoril stavek v jeziku, ki ga je leta gledal od daleč. Pa vendar gre prav za naložbo, in to za eno najdonosnejših, ki si jih posameznik lahko privošči. Donosi se ne kažejo v razpredelnici. Merljivi so šele v pogovoru, službeni promociji, prijateljstvu, mirnem premiku skozi tuje mesto. Izobraževanje v zrelih letih danes za večino odraslih pomeni predvsem eno: učenje tujih jezikov.
Kdaj se učenje resnično obrestuje
Znanje, spretnosti in zdravje so oblika premoženja, ki ga človek nosi s seboj in iz katerega črpa donose celo življenje. Od običajnega premoženja se razlikuje po tem, da ga ni mogoče izgubiti v borznem zlomu ali kraji. Pri jeziku ta logika dobi otipljivo obliko: obvladovanje dveh ali več jezikov povprečnemu zaposlenemu v Sloveniji v dolgi karieri prinese opazno več prejemkov in priložnosti kot enojezičen profil, čeprav se razmerja po panogah razlikujejo.
Mednarodne primerjave delovno aktivnega prebivalstva nakazujejo, da odrasli, ki redno sodelujejo v formalnem ali neformalnem izobraževanju, v povprečju zaslužijo več od vrstnikov, ki tega ne počnejo. Slovenija sodi med države z razmeroma visokim deležem prebivalstva, ki govori vsaj en tuji jezik, a aktivna raba in raven obvladovanja se med generacijami opazno razlikujeta. Pri mlajših prevladuje angleščina, pri srednji in starejši generaciji pa je slika pestrejša in pogosto vključuje sosednje jezike.
Pot v drugo poklicno poglavje
Slovenija ima z nemško govorečim svetom zgodovinske vezi, ki segajo onkraj geografije. Avstrija in Nemčija sta med njenimi največjimi gospodarskimi partnericami, slovenski strokovnjaki pa se pogosteje selijo v München, Gradec ali na Dunaj zaradi povsem konkretnih kariernih priložnosti. Kdor v štiridesetih ali petdesetih razmišlja o premiku, pogosto ugotovi, da mu manjka prav jezik. Tečaj nemščine, ki ga obišče delovno aktivna oseba po službi ali ob koncu tedna, postane vstopnica v drugo poklicno poglavje.
Direktorji jezikovnih šol potrjujejo, da se na tečaj nemščine prijavljajo predvsem ljudje med petintridesetim in šestdesetim letom: inženirji, medicinske sestre, oblikovalci in finančniki, ki želijo razširiti delovno polje. Tisti, ki vztrajajo eno leto, redko obžalujejo začetek; pogosteje se vrnejo na drugo, naprednejšo stopnjo. Po dveh letih je pogovor v Nemčiji ali Avstriji praviloma sproščen, zaposlitveni razgovor pa ni več past. Slovenski inženir, ki se v poznih tridesetih odloči za sistematično učenje, lahko v petih letih spremeni delodajalca, prebivališče in plačni razred.
Foto: Freepik
Učenje iz veselja
V Piranu, Sežani in Novi Gorici živi mnogo ljudi, ki so italijanske besede slišali skozi otroštvo, a jezika nikoli niso zares osvojili. Druga skupina prihaja iz povsem drugačne smeri: tisti, ki si vse življenje obljubljajo dolg dopust v Toskani, obisk operne sezone v Veroni ali sproščene večere s prijatelji v restavraciji blizu Trsta. Italijanščina je za marsikoga prej jezik srca kot jezik koristi. Iz tega pa ne sledi, da nima konkretnih posledic.
Učitelji opažajo, da se učenje romanskega jezika v srednji odrasli dobi pogosto poveže z drugimi spremembami v življenju: aktivnejšim socialnim krogom, pogostejšimi potovanji, novimi prijateljstvi. Kdor začne pri šestdesetih, pogosto ugotovi, da pri sedeminšestdesetih bere knjige v izvirniku in se sredi avgusta v Italiji počuti kot doma. Italijanščina v zrelih letih ne odpira samo besedišča; odpira tudi vrata krogov, ki so prej ostajali nedostopni. Ekonomski donos je tu obroben, življenjski donos pa nesporen.
Pogoj za vključitev
Slovenija je v zadnjem desetletju postala dom desettisočem ljudi, ki so se sem preselili iz drugih dežel. Za marsikoga je tečaj slovenščine za tujce najpomembnejši praktični korak po prihodu. Brez jezika ostajajo tudi najboljša izobrazba in delovne izkušnje neuporabljene. Zdravnik iz Sarajeva ne more zdraviti, dokler ne razume pacientov; kuhar iz Manile težko vodi kuhinjo, dokler se ne sporazumeva z dobavitelji.
Delež priseljencev v slovenski delovni sili je v zadnjih letih opazno narasel. Tečaj slovenščine za tujce je posledično postal eden bolj iskanih programov, prilagojen različnim ravnem predznanja, od popolnih začetnikov do tistih, ki potrebujejo certifikat za delo v javnem sektorju. Včasih je en semester ločnica med osamljenostjo in vključenostjo, in nihče tega ne ve bolje od priseljenskih družin, ki so prvi šolski govor svojega otroka razumele do zadnje besede.
Foto: Freepik
Možgani, ki se učijo dlje
Dolgo je veljalo, da se sposobnost učenja po določeni starosti drastično zmanjša. Novejša spoznanja kažejo bolj niansirano sliko. Odrasli možgani se učijo drugače kot otroški: počasneje pri nekaterih nalogah, hitreje pri drugih, predvsem tam, kjer novo znanje sloni na obstoječih izkušnjah. Učenje jezika v zrelih letih krepi izvršne funkcije, izboljša delovni spomin, po nekaterih opazovanjih pa upočasni starostni upad kognitivnih sposobnosti.
Strokovna literatura zadnjega desetletja povezuje dvojezičnost in pozno učenje jezikov z manj izrazitimi simptomi staranja možganov. Tečaj nemščine pri petdesetih je obenem karierna poteza in vlaganje v lastno duševno kondicijo. Italijanščina pri tem ni izjema; podobno velja za vse druge tuje jezike, ki jih odrasel človek vključi v svoj vsakdan. Učitelji, ki delajo s priseljenci, dodajajo, da tečaj slovenščine za tujce za starejše udeležence prinaša dobrobiti, ki jih sami niso pričakovali: jasnejši spomin, večjo zbranost, boljše počutje.
Kdo sedi v predavalnicah
Vpisovanja se večinoma zgostijo jeseni in januarja. V slovenskih jezikovnih šolah več kot polovica odraslih učencev v prvem letu prečka mejo nizke vmesne ravni in se preusmeri na zahtevnejše programe. Med tistimi, ki izberejo tečaj nemščine, prevladujejo moški v poznih tridesetih, ki delajo v industriji, logistiki ali zdravstvu. Italijanščina pritegne pestrejšo publiko: literarno navdušene upokojence, mlajše družine, ki načrtujejo selitev na obalo, in posameznike, ki so si Italijo izbrali za drugi dom. Tečaj slovenščine za tujce ima najbolj raznolik profil; v isti predavalnici sedijo kuharji, zdravniki, programerji, gradbeniki, šivilje, vsi z enako temeljno potrebo.
V vseh treh primerih je vzorec odločitve podoben. Nekaj časa oseba razmišlja, premleva, odlaga, nato pa nekega večera vendarle klikne na prijavnico. Naslednje jutro se ji ne zdi nič drugače; šele po dveh letih se v pogovoru s prijatelji zalota, da uporablja izraze, ki jih je nekoč slišala samo na televiziji. Znanje je kapital, ki tiho učinkuje dolga leta in se zares pokaže takrat, ko oseba pred sabo zagleda priložnost, ki je še nedavno ni znala niti prepoznati.
Foto: Freepik
Naročnik:
lingula.si
Lingula, d.o.o.
