Pri delu na višini največ pozornosti namenjamo preprečevanju padcev. Izberemo ustrezno varovalno opremo, določimo sidrišča, namestimo varovalni sistem in zaposlene usposobimo za pravilno uporabo opreme. Toda učinkovita varnostna strategija se ne konča pri preprečevanju nesreče.
Vprašati se moramo tudi, kaj bomo storili, če kljub vsem ukrepom do dogodka vendarle pride.
Delavec, ki po padcu ostane obešen v varovalnem pasu, potrebuje hitro in strokovno pomoč. Prav zato mora biti reševanje z višine del načrtovanja varnega dela že pred začetkom aktivnosti.
Zaustavljen padec še ni zaključen varnostni dogodek
Sistem za zaščito pred padcem ima nalogo preprečiti udarec delavca ob tla ali drugo oviro. Če sistem padec uspešno zaustavi, je opravil svojo osnovno funkcijo.
Toda delavec lahko po padcu ostane obešen na varovalni opremi.
Takrat potrebujemo naslednjo fazo: varen in čim hitrejši postopek reševanja.
Zato pri načrtovanju varnega dela na višini ni dovolj vedeti samo, kako bomo preprečevali oziroma zaustavljali padec. Poznati moramo tudi način, kako bomo poškodovano ali obvisečo osebo spravili na varno.
Reševanje ne sme temeljiti na improvizaciji
V primeru nesreče imamo praviloma manj časa za razmišljanje, stres pa lahko dodatno vpliva na odločanje.
Zato reševalnega postopka ne oblikujemo šele, ko pride do dogodka.
Vnaprej moramo vedeti:
- kakšna tveganja obstajajo na delovnem mestu,
- kje se lahko zgodi padec,
- kako lahko dostopamo do poškodovanca,
- katero reševalno opremo potrebujemo,
- kdo je usposobljen za izvedbo postopka,
- kako poteka komunikacija in aktiviranje pomoči.
Pri zahtevnejših delovnih mestih moramo upoštevati tudi dostopnost območja, višino oziroma globino, možnosti sidranja in način transporta poškodovanca.
Oprema za reševanje mora biti del celotnega sistema
EU SAFETY v okviru višinske varovalne opreme ponuja tudi opremo, namenjeno reševanju in delu z vrvno tehniko.
Takšna oprema mora biti izbrana glede na konkretne pogoje uporabe.
Na nekaterih delovnih mestih je lahko potrebna rešitev za spuščanje osebe, drugje dvigovanje oziroma kombinacija več tehnik. Pri delu nad globino, v jaških ali drugih zahtevnih območjih se lahko uporabljajo tudi posebna sidrišča in trinožci.
Toda nakup reševalne opreme sam po sebi še ne pomeni, da je podjetje pripravljeno na reševanje.
Ključno je praktično usposabljanje
Reševanje z višine je področje, pri katerem mora biti znanje praktično.
Uporabnik mora razumeti opremo, znati pravilno pripraviti sistem ter varno izvesti postopek tudi v zahtevnih razmerah.
Zato EU SAFETY izvaja usposabljanja za varno delo na višini, pri katerih se program lahko prilagodi dejanskim delovnim mestom naročnika.
Pomembna prednost takšnega pristopa je, da se zaposleni ne učijo zgolj splošnega postopka, temveč rešujejo situacije, ki so podobne tistim, s katerimi se lahko srečajo pri svojem delu.
Vrvna tehnika zahteva usposobljene izvajalce
Pri nekaterih nalogah dostop s klasičnimi sredstvi ni mogoč oziroma ni najbolj učinkovit.
EU SAFETY izvaja tudi specialna višinska dela s pomočjo vrvne tehnike. Takšen način omogoča dostop do streh, fasad, konstrukcij in drugih zahtevnih območij brez klasičnih odrov ali dvižnih naprav, kadar je tak pristop za konkretno nalogo primeren.
Vrvne tehnike pa zahtevajo posebej usposobljene izvajalce, kakovostno opremo ter dobro poznavanje reševalnih postopkov.
Najboljši reševalni načrt je tisti, ki ga znamo izvesti
Pri pripravi sistema varnosti zato ne smemo razmišljati samo o vprašanju, kako preprečiti nesrečo.
Vprašati se moramo tudi: če se nekaj zgodi, ali naši zaposleni vedo, kaj narediti?
Pri EU SAFETY zagovarjamo celovit pristop k varnemu delu na višini. Ta vključuje preprečevanje padcev, pravilno višinsko varovalno opremo, ustrezne varovalne sisteme, usposabljanje ter pripravljenost na reševanje.
Načrt ukrepanja, ki obstaja samo na papirju, ima omejeno vrednost.
Resnična varnost nastane takrat, ko imamo ustrezno opremo, izdelan postopek in ljudi, ki ga znajo varno izvesti.
