Napaka pri meritvi se pogosto začne še pred pritiskom na gumb
Ko rezultat meritve ni takšen, kot smo pričakovali, najprej pomislimo na merilo. Je pravilno kalibrirano? Je okvarjeno? Je dovolj natančno? Vendar vzrok za nezanesljiv rezultat ni vedno merilna oprema.
Na meritev lahko vplivajo način rokovanja z merilom, pogoji okolja, priprava merjenca, izbira metode in razumevanje rezultata. Dva sodelavca lahko z istim instrumentom prideta do različnih vrednosti, če postopka ne izvajata na enak način.
Zato kakovost merjenja ni odvisna samo od dobre opreme. Pomembno je tudi znanje ljudi, ki meritve izvajamo, vrednotimo in uporabljamo pri sprejemanju odločitev.
Koliko na videz majhnih napak vpliva na rezultat?
Pri vsakodnevnem delu se hitro razvijejo navade, o katerih ne razmišljamo več. Pri tehtanju se lahko prehitro lotimo odčitavanja, pri pipetiranju spremenimo tehniko, pri dimenzijskih meritvah pa drugače pozicioniramo merjenec.
Posebej pozorni moramo biti na:
- pravilno uporabo in rokovanje z merilno opremo,
- vpliv temperature, relativne vlage in drugih pogojev okolja,
- ustrezno izbiro merilne metode,
- ponovljivost postopka med različnimi izvajalci,
- pravilno razumevanje kalibracijskih rezultatov,
- prepoznavanje dejavnikov, ki povečujejo merilno negotovost.
Prav te podrobnosti pogosto odločajo, ali je podatek res uporaben ali pa ustvarja samo navidezno natančnost.
Dober merilec ne zna samo uporabljati instrumenta
Znanje postane še pomembnejše, ko meritev uporabljamo kot osnovo za odločitev o kakovosti izdelka, ustreznosti procesa ali nadaljnjih ukrepih.
Ni dovolj, da znamo vrednost prebrati z zaslona. Razumeti moramo, kaj rezultat pomeni, kako je nastal in koliko mu lahko zaupamo.
Zato pri LOTRIČ Metrology pripravljamo strokovna M&Q izobraževanja »Vse, kar morate vedeti o …«, usmerjena v konkretna meroslovna področja. Med njimi so obvladovanje merilne opreme, interna kalibracija, dolžina, temperatura in relativna vlaga, pipetiranje, tlak, geometrijsko dimenzioniranje in toleriranje ter področja sistemov vodenja.
Cilj ni samo predstaviti teorijo. Meroslovna izobraževanja so namenjena temu, da pridobljeno znanje lažje prenesemo v vsakodnevno delo.
Največ se naučimo, ko meritev izvedemo sami
Pri meroslovju lahko o pravilnem postopku veliko preberemo, vendar razlika pogosto postane očitna šele v praksi.
Praktični del izobraževanj pri LOTRIČ Metrology vključuje tudi delo z merilnimi instrumenti, izvajanje meritev in primerjavo rezultatov s strokovnjakom. Takšen pristop pomaga hitreje prepoznati korake, pri katerih lahko nastanejo odstopanja, ter razumeti, zakaj določen postopek izvedemo na točno določen način.
Pridobljeno znanje je še posebej koristno takrat, ko želimo poenotiti delo več zaposlenih, uvesti nove sodelavce ali zmanjšati razlike med meritvami različnih izvajalcev.
Boljša meritev se pogosto začne z boljšim vprašanjem
Pri LOTRIČ Metrology se vsakodnevno srečujemo z merilnimi postopki, kalibracijami in zahtevami različnih industrij. To strokovno znanje prenašamo tudi v izobraževanja s področja meroslovja, kjer teorijo povezujemo s problemi, s katerimi se uporabniki dejansko srečujejo pri delu.
Največja vrednost izobraževanja zato ni v tem, da po njem poznamo več strokovnih izrazov. Pomembno je, da ob naslednji meritvi znamo prepoznati, kaj lahko vpliva na rezultat, kje lahko naredimo napako in kdaj moramo dobljeni vrednosti nameniti dodatno pozornost.
Kajti še tako kakovostno merilo nam poda samo rezultat. Za pravilno odločitev moramo znati ta rezultat tudi razumeti.
