V Ljubljano že ta četrtek prihaja priznani na Švedskem živeči japonski umetnik Yoshio Nakajima, katerega razstavo Umetnost je vedno naslednja možnost bomo v Galeriji Vžigalica s performansom Nakajime in umetnice Chice Fukushima odprli v torek, 18. 11. 2025, ob 19. uri.
Razstavo v sodelovanju z vodjo programa v Galeriji Vžigalica Janijem Pirnatom kurira Martin Schibli, velik poznavalec dela Nakajime, sicer kurator v švedski Dunkers Cultural House / Helsingborgs Konsthall, kjer so nedavno Nakajimi posvetili obsežno retrospektivo. Razstavo, nastalo v produkciji MGML, je podprl tudi Swedish Arts Grants Committee.Poleg Nakajime in Schiblija v Ljubljano prihaja še avtor monografije o Yoshiu Nakajimi, dr. William Marotti, profesor zgodovine in predstojnik magistrskega programa IDP za vzhodnoazijske študije na Univerzi Kalifornije v Los Angelesu (UCLA). Marotti bo dan po odprtju, 19. 11. 2025 ob 18. uri, v sodelovanju z Oddelkom za azijske študije Filozofske fakultete v Ljubljani tudi predaval na temo V primežu umetnosti. Dojemanje brezčasne umetnosti in politike v 60. letih prejšnjega stoletja z Yoshiem Nakajimo.
___________________________________________________________________________
Več o razstavi:
Yoshio Nakajima, rojen leta 1940, je pri štirinajstih letih pobegnil od doma, da bi sledil svojim sanjam in postal umetnik v Tokiu. Izobraževal se je na večerni šoli in tečajih umetnosti ter obiskoval odprta predavanja, denimo Johna Cagea. V tem obdobju se je seznanil s predstavniki gibanja Fluxus in tudi s skupino Gutai. Leta 1957 je začel izvajati performanse in kmalu je postal močno vpet v danes legendarno tokijsko umetniško sceno.
Nakajima je leta 1964 odšel v Evropo študirati na rotterdamsko umetnostno akademijo. Zaradi predhodnih izkušenj s performansi v Tokiu je na nizozemski alternativni kulturni sceni hitro zaslovel. Med drugim je sodeloval z ustanovitelji amsterdamskega gibanja Provo (provokacija), katerega zapuščina ima danes kultni status. Nakajima se je leta 1965 preselil v Antwerpen, kjer je skupaj s Hugom Heyrmanom, Panamarenkom in Woutom Vercammenom vpeljal hepening.
Po spletu naključij je Nakajima leta 1966 obtičal v Göteborgu na Švedskem, a se je tudi v skandinavsko alternativno umetniško skupnost hitro vključil. Leta 1972 je bil eden od ustanovnih članov umetnostnega centra Ubbeboda, ki je deloval v majhni vasici na jugu Švedske. Center ni imel ne organizacije, ne direktorja, ne financiranja, v skladu s svojim umetniškim konceptom je z občinstvom komuniciral prek poštne umetnosti (mail art), plakatov, idej in znotraj izbranih umetniških omrežij. Med letoma 1972 in 1977 je vas obiskalo na stotine umetnikov z vsega sveta, da so skupaj z Nakajimo izvajali krajinske umetniške projekte, vezane na določen prostor (site-specific land art), razstave in performanse.
Razstava Yoshia Nakajime v Galeriji Vžigalica združuje izbrana umetnikova zgodnejša dela z njegovo aktualno umetniško prakso, za katero je značilna izrazita večmedijskost. V slednji se slike in performansi spletajo v proces, v katerem med življenjem in umetnostjo ni več jasne ločnice.
Vendar njegovi zreli performansi v primerjavi z zgodnjimi razkrivajo tudi spremembo perspektive. Na začetku je izpostavljal grožnje, ki so prežemale Zemljo: prihajajočo katastrofo, onesnaževanje, stres zaradi potrošništva itd. V sodobnejših performansih pa poudarja predvsem zaščito Zemlje in človeškega življenja skozi vero v umetnost, in to z zanosom misijonarja ali šamana.
Razstava želi navsezadnje predstaviti umetnikov univerzum, ki se razvija že sedem desetletij. Univerzum, v katerega Nakajima vztrajno vabi obiskovalce, da ga izkusijo. Naslov razstave –Umetnost je vedno naslednja možnost– izhaja iz njegovega umetniškega misijonarstva in vere, da lahko umetnost pomaga spremeniti posameznika in da te spremembe lahko vodijo v boljši jutri.
Martin Schibli Več informacij o umetniku TUKAJ
Biografija kuratorja:
Martin Schibli je magistriral iz umetnostne zgodovine na Univerzi v švedskem Lundu. Doslej je kuriral okoli 150 razstav v različnih institucijah na Švedskem in v tujini. Trenutno deluje kot kurator v Dunkers Cultural House / Helsingborgs Konsthall na Švedskem, poleg tega pa tudi poučuje in piše umetniška besedila. Nedavno je soustvaril veliko retrospektivo Yoshia Nakajime v Dunkers Kulturhus in je tudi soavtor knjige Yoshio Nakajima – Resa med solen (2024, Appell Förlag). Trenutno sodeluje pri razstavah v paviljonu štirih kupol v poljskem Vroclavu s tremi japonskimi umetniki, med katerimi je tudi Nakajima, in pri samostojni razstavi ukrajinske umetnice Kateryne Lysovenko.
V SPREMLJEVALNEM PROGRAMU IZPOSTALJAMO:
Predavanje dr. Williama Marottija:
v sredo, 19. 11. 2025, ob 18.00, Gosposka dvoranaZM GIAM ZRC SAZU
V sodelovanju z Oddelkom za azijske študije Filozofske fakultete v Ljubljani vas vabimo na predavanje dr. Williama Marottija z naslovom V primežu umetnosti. Dojemanje brezčasne umetnosti in politike v 60. letih prejšnjega stoletja z Yoshiem Nakajimo. V okviru predavanja bo dr. Marotti osvetlil prelomno, a pogosto spregledano kariero Nakajime in raziskal razmerja med umetnostjo, politiko in nasiljem v 60. letih prejšnjega stoletja ter same možnosti umetnosti. VEČ
Biografija predavatelja:
William Marotti je profesor zgodovine in predstojnik magistrskega programa IDP za vzhodnoazijske študije na Univerzi Kalifornije v Los Angelesu (UCLA). Predava sodobno japonsko zgodovino, s poudarkom na vsakdanjem življenju in kulturno-zgodovinskih vprašanjih. Je avtor knjige o Nakajimi Art and Street Politics in the Global 1960s. Yoshio Nakajima and the Global Avant-Garde (Routledge, 2023), v delu Money, Trains and Guillotines: Art and Revolution in 1960s Japan (Duke University Press, 2013) pa je obravnaval japonsko politiko v 60. letih prejšnjega stoletja, pri čemer se je osredotočal na avantgardno umetniško produkcijo in performanse. Njegov trenutni knjižni projekt, The Art of Revolution: Politics and Aesthetic Dissent in Japan’s 1968′ (v delu pri Duke University Press), analizira kulturno politiko in prakse opozicije na Japonskem, s posebnim poudarkom na letu 1968 kot globalnem dogodku. VEČ
