Triglav je najvišji vrh Julijskih Alp in najvišja gora v Sloveniji. S svojimi 2.864 metri nadmorske višine pri številnih domačih in tujih ljubiteljih planin vzbuja spoštovanje. Je simbol Slovenije, saj se skriva v grbu in na zastavi, prav tako pa njegovo lepoto omenjajo številna literarna dela. Triglav je dobil ime po »treh glavah«, ki so vidne z jugovzhoda, to so Mali Triglav, Triglav in Šmarjetna glava.

Prav gotovo lahko trdimo, da je Triglav izjemno priljubljena izletniška točka. Večkrat celo slišimo, da mora vsak Slovenec vsaj enkrat v življenju na Triglav. Po množici planincev, ki se v vrhuncu sezone, to je avgusta in v začetku septembra, vzpenjajo nanj, lahko sklepamo, da ga mnogi osvojijo tudi večkrat.

Seveda, če ste pravi alpinist, je sezona za Triglav odprta vse leto. Seveda, v tem primeru verjetno ne bi brali tega vodnika. Če želite doseči vrh brez potrebe po zimski planinski opremi, je okno za to običajno odprto od junija do oktobra.

Triglavski izleti Pravijo, da biti pravi Slovenec pomeni povzpeti se na najvišjo goro Slovenije. Triglava (Slovensko “tri-glav”) velikan ne dominira le številnih gorskih razgledov Julijskih Alp, temveč tudi grb na slovenski zastavi. Kot obiskovalec se lahko povzpnete nanj brez pritiska dokazovanja svoje nacionalne pripadnosti, vendar […]

Seveda je odvisno od količine snega, ki ga prinese zima vsako leto – Nekatera leta se večina snega stopi do konca maja, včasih pa boste morali še vedno prečkati nekaj snežnih odsekov na poti. Če so ti odseki trdi in strmi, brez ustrezne zimske planinske opreme ni mogoče. Enako velja za zgodnjo jesen, ko lahko zgodnji sneg onemogoči vzpon zadnjih nekaj sto metrov višinske razlike.

Mislili bi, da je samoumevno, da se nanj povzpnete julija ali avgusta. Žal je to kompromis. Da, v teh dveh mesecih ste lahko prepričani, da vam sneg ne bo povzročal težav, toda če iščete mir in tišino na vrhu najvišje gore Slovenije, ju verjetno takrat ne boste našli. Na vrhuncu poletne sezone doseže vrh več kot 2000 ljudi vsak dan. Toda seveda, ne bojte se, da boste morali gledati čez glave drugih ljudi, da bi videli razgled. Nič takega, le manj miru in tišine boste imeli kot običajno v slovenskih gorah.

KATERO POT IZBRATI?

Obstaja kar nekaj poti, ki vodijo na vrh Triglava. Katero izberete, je odvisno od vaših želja za to potovanje. Je vaš edini cilj čim hitreje doseči vrh Triglava?

Čeprav večina ljudi to stori v dveh dneh, nekateri dobro pripravljeni domačini to storijo v skupno šestih urah. Rekord za vzpon in spust je manj kot dve uri in pol. Toda ne upoštevajte teh strojev, če imate dobro vzdržljivost, se lahko na Triglav povzpnete v enem dnevu.

Najhitrejša pot vodi iz doline Krma, skozi nekaj alpskih pašnikov s precejšnjo možnostjo srečanja s prijaznimi kravami. Višje ko greste, manj je dreves in bolj se odpirajo razgledi na Julijske Alpe. Seveda se teren spremeni v skalnat, preden pridete do ene od koč tik pod vrhom. Takrat morate nadeti čelado in se povzpeti po ferati na vrh.

Iz Krme na Triglav

Bi radi vzeli malo bolj počasi? Potem izberite, da to storite, kot večina ljudi, na dvodnevnem pohodu na Triglav.

Začeli boste v eni izmed ledeniških dolin, ki obdajajo Triglav – verjetno v dolini Krma, ki je najmanj zahtevna pot do ene od koč pod vrhom. Če želite več plezanja in manj hoje, izberite eno od poti iz doline Vrata. V vsakem primeru boste prenočili v eni izmed dveh koč nekaj sto metrov pod vrhom – v koči Kredarica ali koči Planika. Naslednje jutro se boste povzpeli 400 metrov po poti ferate do vrha, uživali v razgledih in se nato počasi vrnili v dolino.

Koča Planika

Bi radi imeli bolj sproščujočo in raznoliko izkušnjo pohodništva po Julijskih Alpah? Triglav ni edina atrakcija tam. Je del večjega Triglavskega narodnega parka, ki se ponaša z nešteto naravnimi znamenitostmi. Če želite videti vsaj nekaj tega, pojdite na tridnevni Triglavski pohod od koče do koče. Na ta način lahko doživite tudi visokogorski svet Fužinskih planin, kjer še vedno pridelujejo mleko in sir na tradicionalen način. Po dosegu vrha Triglava vam ni treba nazaj po isti poti, ampak skozi veličastno dolino Triglavskih jezer ali dolino Sedmerih jezer.

Večdnevni pohod je popoln način, da vidite več, kar slovenske gore ponujajo, hkrati pa osvojite najvišji vrh Triglava.

Bi radi preizkusili bolj adrenalinsko pot?

Res je, da se boste, ne glede na to, kako se boste povzpeli na Triglav, morali povzpeti po ferati vsaj zadnjih nekaj sto metrov višinske razlike. To pomeni, da bo večina pohoda tehnično enostavna z večinoma hojo. Torej, če ste bolj adrenalinski navdušenec ali želite izzvati sami sebe, izberite pot, ki ima več plezanja in manj hoje – Bambergerjevo Triglavsko ferato preko Plemenic.

Ta pot vodi iz doline Vrata, blizu severne stene Triglava, največje gorske stene v Sloveniji, lokalno včasih imenovane kar “Stena”. Nato se povzpne po ferati, za katero nekateri pravijo, da je najlepša pot na Triglav, do zahodnega Triglavskega platoja, po katerem se vzpon nadaljuje do vrha.

KAKO SE PRIPRAVITI?

Dve glavni stvari sta, ki ju je treba upoštevati pri pripravi na vzpon na Triglav – oprema in vremenska napoved. Kaj je treba upoštevati pri pripravi je to – Pripravite se na najslabše, upajte na najboljše. Tako vas nič ne more presenetiti.

Na primer, Triglav kot najvišja gora v Sloveniji pomeni, da bodo temperature, ki jih doživite v dolini, verjetno precej drugačne od tistih blizu vrha, še posebej, če nekaj oblakov skrije sonce. To pomeni, da bi morali vzeti dodatna oblačila za najnižje možne temperature, ki jih lahko pričakujete tisti dan, in ne za najbolj verjetne.

Poleg tega imajo vse poti, ki vodijo na vrh, vsaj eno uro plezanja po jeklenih vrveh ferate. To pomeni, da bi morali vzeti čelado in varnostni komplet za ferate. Prva je za padajoče kamne, večinoma od plezalcev nad vami; Druga je za varnost v primeru večjega zdrsa in tudi pomaga ljudem, ki imajo rahli strah pred višino, da so bolj samozavestni.

Enako velja za vreme. Le gledanje v nebo brez natančnega upoštevanja vremenske napovedi za dan je lahko zavajajoče. V gorah se lahko jasno nebo spremeni v nevihto v manj kot eni uri. Dobro pripravljen pohodnik bo že pričakoval možnost nastanka nevihtnih oblakov in bo načrtoval pohod ustrezno. To običajno pomeni zgodnejši odhod (čelna svetilka bo prišla prav) in doseganje vrha pred poldnevom.

Vse te stvari veljajo za večino gorskih pohodov v Sloveniji in v tujini, stvari, ki jih izkušen pohodnik že ve. Če nimate te izkušnje, verjetno niste prepričani niti o osnovah, zato NE preskočite naslednjih nekaj odstavkov.

PREVEČ IZBIR, KAJ IZBRATI?

Čeprav sem se trudil kar najbolje opisati, kako izgleda vzpon na Triglav, je še vedno toliko informacij in različnih stvari, na katere morate biti pozorni, da je težko napisati vse, ne da bi bilo predolgo.

Torej, če nimate veliko izkušenj s pohodništvom v visokogorju ali si le želite, da bi bil pohod manj stresen in bolj prijeten, pojdite na voden izlet na Triglav ali pohod od koče do koče v Sloveniji.

To je najvarnejši način (strah za svoje življenje ni prijetna izkušnja). Lokalni vodniki so certificirani profesionalci z veliko izkušnjami v gorah. Vodili vas bodo skozi vso pripravo in vam olajšali ter naredili varnejšo vašo pot, ne glede na to, kaj vam gora prinese. Poleg tega so običajno tekoče angleško govoreči in vam bodo povedali vse o okoliških gorah, divjih živalih, zgodovini kraja in nekaj zanimivih zgodb.

TRIGLAVSKE DOLINE

Pristope s severne, mračnejše in bolj skalnate strani olajšata Triglavski dom na Kredarici in Staničev dom.

• Iz Vrat čez Prag (6-7 h): Najbolj priljubljena in najlažja možnost iz Vrat, ki pa ima tudi nekaj zavarovanih mest. Posebni plusi: pogledi na Severno steno, kozorogi in visokogorski kras.
• Iz Vrat po Tominškovi poti (6-7 h): Nekoliko zahtevnejša, a nemara lepša od poti čez Prag. Priporočljivejša za vzpon kot sestop.
• Iz Vrat čez Plemenice (7-8 h): Najzahtevnejši, a najmogočnejši pristop na Triglav zahteva vzpon v enem zamahu, saj na poti ni koč. Nad sedlom Luknja vas čaka zavarovan plezalni del, nad njim pa izpostavljeno poplezovanje vse do Zahodne triglavske planote.
• Iz Kota (6-7 h): Najmanj obiskana od Triglavskih dolin. Kratkemu zavarovanemu delu nad dnom doline sledi razmeroma dolgovezno vzpenjanje do Staničevega doma.
• Iz Krme (7-8 h): Pot skozi najvzhodnejšo od Triglavskih dolin je dolga in nemara celo dolgočasna, a ena od najlažjih, saj na njej do vršnega dela gore ni zahtevnih mest.

JUŽNA STRAN

Na poteh po južni strani triglavskega kraljestva, kjer za razliko od severne plati bolj uživate na sončnih travnatih pobočjih, lahko prenočite v Vodnikovem domu na Velem polju, Domu Planika, pa tudi v Tržaški koči na Doliču, Zasavski koči na Prehodavcih in Koči pri Triglavskih jezerih.

• S Pokljuke (6-7 h): Pot s Pokljuke (z Rudnega polja ali Uskovnice) ponuja najvišje izhodišče in s tem najmanj višinske razlike. Tura je dolga, a razgibana in vse do vršnega vzpona razmeroma nezahtevna.
• Iz Bohinja skozi Voje (7-8 h): Naporna izbira s precejšnjo višinsko razliko. Na Velem polju se priključi poti s Pokljuke.
• Iz Bohinja po Dolini Triglavskih jezer (10-11 h): Ta čudovita, razgibana pot, ki vodi mimo osupljivih Triglavskih jezer, sicer ni najnaravnejši pristop na očaka, saj se morate od konca doline prevaliti še čez Hribarice, da se gori dejansko približate. Zaradi najbolj razgledniških prizorov naših gora pa jo mnogi povezujejo s potjo na Triglav. Posebej priljubljena je kot podaljšek ture, ko imamo vrh Triglava že v žepu.

IZ TRENTE

Pristopi iz Trente oz. Zadnjice so dolgi in zelo visokogorski. Razbijete jih lahko v Tržaški koči na Doliču.

• Iz Zadnjice čez Luknjo in Plemenice (7-8 h): Do sedla Luknja privede udobna mulatjera, v nadaljevanju pa se priključite najzahtevnejšemu pristopu čez Plemenice.
• Iz Zadnjice po mulatjeri čez Dolič (8-9 h): Vojaške zgodovine in spominov polna pot s precejšnjo višinsko razliko, a zložno strmino in brez tehničnih težav.
• Iz Zadnjice čez Komar in Dolič (7-8 h): Strmejša, delno zavarovana “bližnjica” do Doliča.

VRŠNI VZPON

V vršnem delu se večina poti združi. Vse možnosti do najvišje točke so zelo zahtevne in zavarovane, zato je na vseh priporočljiva uporaba samovarovalnega kompleta in čelade oz. dodatnega varovanja z vrvjo za manj izkušene. Ne pozabite: na zahtevnem terenu sestop terja še več previdnosti kot vzpon.

• S Kredarice: Ne najlažja, a dobro zavarovana klasika prek Malega Triglava (2738 m) in vrtoglavo ozkega vršnega grebena. Zastoji v vrhuncu sezone!
• S Planike prek Malega Triglava: Varianta prvopristopnikov iz 18. stoletja je še danes najlažja možnost. Po njej se izognete strmi steni nad Kredarico, znamenitega, slikovitega vršnega grebena pa ne izpustite.
• S Planike čez Triglavsko škrbino: Manj popularna, a zahtevna in slabše zavarovana pot na vrh privede z zahoda.
• Z Zahodne triglavske planote: Za pristop na vrh z Doliča ali Luknje. Kratkemu zavarovanemu delu do Triglavske škrbine sledi lažje poplezovanje do vrha.

VZPON POZIMI

Vzpon na Triglav v zimskih razmerah je izjemno zahteven podvig, ki zahteva odlično fizično pripravljenost, izkušnje v visokogorju in specializirano opremo. Zaradi snega, ledu in nepredvidljivih vremenskih pogojev se lahko tudi najbolj izkušeni planinci znajdejo v nevarnih situacijah. Poti, ki so poleti pogosto dobro označene in enostavno prehodne, postanejo pozimi prekrita s snegom, kar lahko povzroči, da so markacije težko vidne ali povsem skrite.

Zimske razmere prinašajo tudi tveganje plazov, zato je pred vzponom nujno preveriti snežne razmere in plazovno napoved. Poleg tega lahko nenadna sprememba vremena, kot so močni vetrovi, megla ali snežne nevihte, bistveno otežijo orientacijo in varno napredovanje po gorskem terenu. Poledeneli deli poti zahtevajo uporabo derez in cepina, pri čemer je treba poznati tehnike zimske hoje in varovanja.

Prav tako je v zimskih mesecih izjemno pomembno imeti ustrezno oblačenje v slojih, toplo gorsko opremo, kot so vodoodporni čevlji, zimske rokavice in termalna oblačila. Zaradi kratkih zimskih dni je priporočljivo začeti vzpon zelo zgodaj in načrtovati dovolj časa za vrnitev pred nočjo, saj nočni vzpon po zasneženem terenu povečuje tveganje za nesreče. Če nimate izkušenj z zimskim vzponom, je priporočljivo, da najamete gorskega vodnika, ki pozna teren in vam bo zagotovil večjo varnost.

Zimski vzpon na Triglav je zaradi težkih in nepredvidljivih pogojev ena najnevarnejših ture v slovenskih gorah, zato je trezna presoja lastnih sposobnosti in dosledna priprava ključnega pomena.