ZAKON O ZAGOTOVITVI DODATNE LIKVIDNOSTI GOSPODARSTVU ZA OMILITEV POSLEDIC EPIDEMIJE COVID-19

0
343

Izbruh okužb zaradi nalezljive bolezni COVID-19 ob koncu leta 2019 na Kitajskem se je februarja 2020 razširil tudi na območje držav Evropske unije, že na začetku zlasti v države, na katere meji Republika Slovenija, v zadnjem času pa se virus močno razširja tudi v Republiki Sloveniji.

V Uradnem listu RS, št. 19/20 z dne 12. 3. 2020, z veljavnostjo dne 12. 3. 2020 ob 18.00, je objavljena Odredba o razglasitvi epidemije COVID-19 na območju Republike Slovenije. Razglasitvi epidemije bolezni COVID-19 so sledile objave različnih pravnih aktov za zajezitev COVID-19, ki v največji možni meri predstavljajo omejitev javnega življenja in javnega zbiranja ljudi na območju Republike Slovenije, s čimer nastajajo tudi izdatne posledice na področju gospodarstva, kmetijstva, gozdarstva, izpolnjevanja davčnih obveznosti, šibkejših družbenih skupin oziroma na vseh ravneh družbe.

Vlada Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vlada) že od začetka izbruha epidemije COVID-19 pozorno spremlja stanje tako na nacionalni kot tudi na evropski in globalni ravni. K obvladovanju stanja in dolgoročnemu zmanjševanju škodljivih posledic za gospodarstvo in prebivalstvo je vlada pristopila z dvostopenjskim sistemom:  s takojšnjimi interventnimi ukrepi, ki jih je mogoče implementirati v kratkem časovnem obdobju in  z oblikovanjem strateških ukrepov za pomoč prebivalstvu in gospodarstvu. Že sprejeti interventni ukrepi za omilitev posledic epidemije COVID-19 so vsebovani v naslednjih zakonih:  Zakonu o interventnem ukrepu odloga plačila obveznosti kreditojemalcev;  Zakonu o interventnih ukrepih na javnofinančnem področju;  Zakonu o začasnih ukrepih v zvezi s sodnimi, upravnimi in drugimi javnopravnimi zadevami za obvladovanje širjenja nalezljive bolezni SARS-CoV-2 (COVID-19);

Zakonu o interventnih ukrepih na področju kmetijstva, gozdarstva in prehrane;  Zakonu o interventnih ukrepih na področju plač in prispevkov ter 2/37  Zakonu o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo. V drugi fazi obvladovanju stanja in dolgoročnemu zmanjševanju škodljivih posledic epidemije COVID19 se pristopa k oblikovanju strateških ukrepov za pomoč prebivalstvu in gospodarstvu. Zaradi epidemije COVID-19 se svetovne gospodarske razmere naglo zaostrujejo. Za evrsko območje prvi kazalniki že nakazujejo močan padec gospodarske aktivnosti in poslabšanje razmer na trgu dela, zelo negotovi so tudi obeti do konca leta 2020. Republika Slovenija se kot del evrskega območja že sooča z negativnimi posledicami, ki zahtevajo hitro ukrepanje za zaščito zlasti vitalnih delov njenega gospodarstva. Urad Republike Slovenije za makroekonomske analize in razvoj je v Oceni gospodarskih razmer z dne 23. 3. 2020 opozoril, da bodo gospodarske posledice epidemije COVID-19 občutne in da se bo bruto domači proizvod letos občutno zmanjšal. UMAR ocenjuje, da lahko pričakujemo več kot 5-odstotni padec bruto domačega proizvoda oziroma med -6 in -8 %. Po napovedih Banke Slovenije letos obstaja velika verjetnost močnejšega padca gospodarske aktivnosti, kot smo jo doživeli na začetku prejšnje svetovne gospodarske in finančne krize. Ocenjuje se namreč, da bi se BDP letos lahko skrčil celo med 6,2 % in 16,1 %, medtem ko je padec gospodarske aktivnosti v letu 2009 znašal 7,5 %. Med strateškimi ukrepi za pomoč gospodarstvu so ključni ukrepi, ki bodo podjetjem omogočili oživitev njihove investicijske aktivnosti in s tem ohranitev delovnih mest. Neposredni ukrepi, ki omejujejo širitev epidemije COVID-19 kot so omejitev gibanja in potovanj, karantena, zaprtje javnih institucij in površin ter prepoved opravljanja storitev in prodaje blaga imajo pomembne gospodarske učinke tako na strani ponudbe kot povpraševanja. Podjetja so morala omejiti svoje aktivnosti, nekatera so začasno zaprla svoja vrata, pojavljajo se izrazite težave v ponudbenih verigah (domačih in mednarodnih), težave se pojavljajo tudi pri zagotavljanju storitev. Čeprav so gospodarskim družbam za blažitev posledic epidemije COVID-19, zaradi katere se soočajo z likvidnostnimi težavami zaradi zmanjšanega povpraševanja, izpada proizvodnje, težav v dobaviteljskih verigah in težav pri investicijah že na voljo finančni produkti, ki jih omogočata SID banka in Slovenski podjetniški sklad, bodo za oživitev proizvodnje potrebovala še dodatne finančne instrumente, zlasti v obliki dodatnih poroštev Republike Slovenije za najem bančnih kreditov. V takšni oceni stanja je vlada dne 3. 4. 2020 pod številko 30000-3/2020/10 sprejela Načrt za pripravo Smernic (#Smernice2) z naborom ukrepov za omilitev posledic »korona« epidemije za državljane in gospodarstvo in Predloga zakona o interventnih ukrepih za omilitev posledic epidemije nalezljive bolezni SARS-CoV-2 (COVID-19) za državljane in gospodarstvo (#PKP2), na podlagi katerega je pripravljen predlog Zakona o zagotovitvi dodatne likvidnosti gospodarstvu za omilitev posledic epidemije COVID-19. S predlaganim zakonom, ki določa finančni instrument poroštva Republike Slovenije za najem bančnih kreditov, se tako zagotavlja potrebna likvidnost slovenskemu gospodarstvu za omilitev posledic epidemije COVID-19 in s tem preprečuje hujša gospodarska škoda, ki bi lahko nastala. Za zagotavljanjem nujne likvidnosti slovenskemu gospodarstvu se hkrati zagotavlja zadostna srednjeročna likvidnosti v bančnem sistemu in optimizacija izrabe sicer že v veliki meri uporabljenega fiskalnega prostora proračuna Republike Slovenije. Predlog zakona dodatno vsebuje tudi manjše nujne spremembe sledečih zakonov:  Zakon o Slovenski izvozni in razvojni banki (izvajanje proticikličnih dejavnosti);  Zakon o preprečevanju zamud pri plačilih (izvajanje obveznega pobota v povezavi z zagotavljanjem poroštva Republike Slovenije za likvidnostne kredite);  Zakon o javnih skladih (podaljšanje pooblastila za direktorja javnega sklada);  Zakon o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2020 in 2021 (določitev postavke COVID-19, možnost zadolževanja v zakladnici do treh let za izvajanje projektov EU, povečanje obsega dopustnega zadolževanja države, povečanje poroštvene kvote zaradi poroštev države za likvidnostne kredite in povečanje povprečnine za občine) in 3/37 S predlogom zakona se določa tudi začasni ukrep za omilitev posledic epidemije na področju Zakon o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (ne zaračunavanje najemnine ali dela najemnine najemnikom poslovnih stavb ali poslovnih prostorov v lasti Republike Slovenije ali v lasti samoupravnih lokalnih skupnosti). 2. CILJI, NAČELA IN POGLAVITNE REŠITVE PREDLOGA ZAKONA 2.1 Cilji Cilji predloga zakona so:  olajšati položaj gospodarskih družb pri najemanju nujno potrebnih likvidnostnih bančnih posojil in na ta način prispevati k ohranjanju gospodarske stabilnosti v državi;  preprečiti hujšo gospodarsko škodo;  ohraniti delovna mesta v gospodarskih družbah;  zagotavljanje zadostne srednjeročne likvidnosti v bančnem sistemu in  optimizacija izrabe sicer že v veliki meri uporabljenega fiskalnega prostora proračuna Republike Slovenije. 2.2 Načela Temeljno načelo predloga zakona je zagotoviti potrebno likvidnost slovenskemu gospodarstvu za omilitev posledic epidemije COVID-19 in preprečiti hujšo gospodarsko škodo, in sicer z bančnimi krediti, zavarovanimi s poroštvom Republike Slovenije. Predlog zakona po vsebini predstavlja začasni ukrep, ker omogoča izdajo poroštev Republike Slovenije za kredite, odobrene do konca leta 2020, in upošteva načelo čim manjšega posega v veljavne sistemske rešitve. Načela pri oblikovanju poroštvene sheme so naslednja:  optimizacija izrabe sicer že v veliki meri uporabljenega fiskalnega prostora proračuna Republike Slovenije, kapacitete SID banke in drugih institucij.  minimiziranje potencialnega moralnega hazarda, ki bi lahko izhajal iz poroštvene sheme. 2.3. Poglavitne rešitve Predlog zakona ureja poroštvo Republike Slovenije, dano bankam in hranilnicam, ki imajo sedež v Republiki Sloveniji, ali podružnicam banke države članice, ki imajo sedež v Republiki Sloveniji in ki v skladu z zakonom, ki ureja bančništvo, lahko opravljajo bančne storitve na območju Republike Slovenije. Poroštvo bo dano za kredite, ki bodo izpolnjevali naslednje pogoje:  kredit je odobren po 12.3.2020 in najkasneje do 31.12.2020;  namen kredita je financiranje obratnega kapitala, financiranje poplačila obveznosti iz kreditnih pogodb, ki so bile sklenjene v obdobju od 13.3.2020 do uveljavitve tega zakona, ter novih ali dokončanja že začetih naložb (investicij) v osnovna sredstva;  ročnost kredita ne presega petih let;  kredit ni namenjen financiranju povezanih družb ali družb s sedežem v tujini. Poleg tega predlog zakona določa pogoje tudi za kreditojemalca:  po stanju na dan 31. 12. 2019 ni štel za podjetje v težavah;  po 31. 12. 2019 se sooča s težavami zaradi poslovnih razlogov, povezanih s posledicami epidemije COVID-19; 4/37  na dan 31. 12. 2019 ima poravnane zapadle obveznosti iz naslova obveznih prispevkov, davkov in drugih dajatev, ali da je na dan vložitve vloge za kredit v situaciji, ko mu je v skladu z določbami zakona odloženo plačilo obveznosti iz naslova obveznih prispevkov, davkov in drugih dajatev oziroma omogočeno obročno odplačilo le-teh;  na dan 12. 3. 2020 se šteje za plačnika. Skupni znesek izdanih poroštev Republike Slovenije po tem zakonu ne sme presegati 2 milijardi eurov. Za opravljanje vseh poslov v zvezi z unovčevanjem poroštev, spremljanjem in izvedbo vseh potrebnih ukrepov za uveljavljanje regresnih terjatev, ter za preverjanje izpolnjevanje pogojev po tem zakonu, na podlagi katerih je banka odobrila kredit, ki je bil nato predmet poroštva Republike Slovenije po tem zakonu, se pooblašča SID – Slovensko izvozno in razvojno banko, d. d., Ljubljana. Višina posameznega poroštva bo znašala 70 % glavnice kredita, danega veliki družbi, ter 80 % glavnice kredita, danega mikro, majhnemu ali srednjemu podjetju. Zahteva za izpolnitev poroštvene obveznosti Republike Slovenije bo upravičena le v primeru, da banka in Republika Slovenija utrpita sorazmerne izgube iz naslova poroštva pod enakimi pogoji. Posebnost ureditve poroštva Republike Slovenije po tem zakonu je v tem, da se poroštvo unovčuje na način, da lahko Republika Slovenija banki za unovčeno poroštvo izvrši plačilo iz proračuna Republike Slovenije ali pa banki izroči obveznico, ki jo izda SID banka ali Republika Slovenija. Pri izbiri načina izpolnitve poroštvene obveznosti Republike Slovenije se bodo upoštevale likvidnostne možnosti proračuna Republike Slovenije in mesečni načrt za izvrševanje proračuna, sprejetega na podlagi zakona, ki ureja javne finance. Nadalje je posebnost predlagane ureditve tudi v tem, da lahko banka pred nastopom dogodka neplačila SID banki ponudi v odkup svojo terjatev do kreditojemalca v višini neplačanega nominalnega zneska glavnice posameznega kredita, v delu, ki je zavarovan s poroštvom Republike Slovenije. Če SID banka sprejme ponudbo, obveznost izpolni z izročitvijo obveznice SID banke. V primeru prenosa kredita na SID banko bodo banki izročene obveznice SID banke v protivrednosti nominalne vrednosti kredita, zmanjšani za morebitne že plačane obveznosti v skladu z določbami kreditne pogodbe, in stroški po tarifi SID banke za obdelavo zahteve za odkup kredita. S prenosom nepreklicno in brezpogojno preidejo vse pravice, vključno z zavarovanji kredita, iz banke na SID banko, SID banka pa bo morala v treh delovnih dneh od prevzema kredita o tem obvestiti kreditojemalca. Za obveznosti SID banke iz naslova obveznic, ki jih bo SID banka izdala na podlagi tega zakona, bo nepreklicno in neomejeno odgovarjala Republika Slovenija, glede na to, da že na podlagi zakona, ki ureja Slovensko izvozno in razvojno banko, Republika Slovenija nepreklicno in neomejeno odgovarja za obveznosti SID banke. Obveznice, ki bodo po predlogu zakona namenjeni za odkup kredita oziroma izplačilo poroštva Republike Slovenije, se bodo izdale ob upoštevanju pogojev Evropske centralne banke za financiranje finančnih institucij. V ta namen bo vlada v soglasju z Banko Slovenije izdala uredbo, s katero bo predpisala merila, pogoje in kriterije, skladno s katerimi se obveznice, izdane na podlagi tega zakona, štejejo kot sprejemljiv instrument, s katerim lahko banka zavaruje svojo obveznost do Evropske centralne banke. Predlagana poroštvena shema bo naslovila problem likvidnosti v gospodarstvu, ki se je pojavil zaradi gospodarske krize ob izbruhu virusa COVID-19. Predpostavka pri oblikovanju poroštvene sheme je trenutna visoka likvidnost v bančnem sistemu. Poroštvena shema tako v prvi vrsti naslavlja kreditno 5/37 tveganje, kateremu bi bil izpostavljen bančni sistem iz naslova likvidnostnih posojil gospodarstvu, bankam pa daje možnost za dodatno likvidnost, ki je na razpolago v Evrosistemu. Predvidena je možnost izdaje obveznic SID banke ali Republike Slovenije, ki bodo uporabljene za odkup terjatev ali izplačilo poroštva, v kolikor bodo izpolnjevale pogoje Evropske centralne banke za financiranje finančnih institucij. V ta predlog zakona določa, da bo Vlada Republike Slovenije izda uredbo v soglasju z Banko Slovenije, v kateri predpiše merila, pogoje in kriterije, skladno s katerimi se obveznice, izdane na podlagi tega zakona, štejejo kot sprejemljiv instrument, s katerim lahko banka zavaruje svojo obveznost do Evrosistema. Zamenjava kreditov, ki še ne izpolnjujejo pogojev za unovčitev poroštva, je relevantna predvsem za banke, ki potencialno želijo izboljšati svojo .likvidnost. V primeru, da se obveznice izdajo za izplačilo poroštva, pa s takšnim instrumentom Republika Slovenija zmanjšuje strošek državnega proračuna in ohranja fleksibilnost pri izvajanju financiranja, banke pa pokrijejo kreditno tveganje. S predlaganim zakonom se urejajo tudi določena vprašana v zvezi z delovanjem SID banke po Zakon o Slovenski izvozni in razvojni banki, odpravljajo možnosti za različno tolmačenje števila izvajanj obveznega pobota po Zakonu o preprečevanju zamud pri plačilih, dopolnjuje ureditev začasnega opravljanja funkcije direktorja javnega sklada s strani predsednika ali člana nadzornega sveta in urejajo določena vprašanja Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2020 in 2021 (opredelitev postavk COVID-19, ravnanja v zvezi z njimi ter način odločanja o prerazporeditvah pravic porabe, zadolževanje v sistemu EZR, povečanje obsega dopustnega zadolževanja države za omilitev posledic epidemije, povečanje zneska dopustnih poroštev, povečanje višine povprečnine za občine, ipd.). 3. OCENA FINANČNIH POSLEDIC PREDLOGA ZAKONA ZA DRŽAVNI PRORAČUN IN DRUGA JAVNA FINANČNA SREDSTVA TER DRUGE POSLEDICE, KI JIH BO IMEL SPREJEM ZAKONA Z uveljavitvijo zakona na področju poroštev Republike Slovenije bankam ali hranilnicam za kreditne pogodbe ne bodo nastopile neposredne finančne obveznosti za proračun Republike Slovenije, ker gre pri zakonu za izdajanje poroštev za obveznosti tretjih oseb, torej za pogojne obveznosti. Neposredne finančne posledice bodo za proračun Republike Slovenije nastopile v primeru, da kreditojemalci sami ne bi vračali kreditov v skladu s pogodbenimi določili in bi prišlo do unovčenja poroštev po predlogu zakona. V naslednjem petletnem obdobju bo potrebno za plačilo unovčenih poroštev zagotoviti ustrezna sredstva v proračunu za posamezno leto. Ocenjuje se, da bi v naslednjih petih letih vrednost unovčenih poroštev po tem zakonu znašala 484,7 milijonov eurov. Kvota poroštva, izdanega po tem zakonu znaša 2 milijardi eurov in je kot del protikriznih ukrepov vlade namenjena za reševanju likvidnostnih težav družb, ki so nastale kot posledica epidemije COVID-19. Povečanje povprečnine za občine znaša na letni ravni 73,056 milijonov evrov. Finančne posledice ima tudi predlog začasnega ukrepa ne zaračunavanja najemnin ali dela najemnine najemnikom poslovnih stavb ali poslovnih prostorov v lasti Republike Slovenije ali v lasti samoupravnih lokalnih skupnosti, vendar so odvisne od upravičenosti do oprostitve plačila, o čemer odloča predstojnik upravljavca oziroma organ, odgovoren za izvrševanje proračuna samoupravne lokalne skupnosti. 4. NAVEDBA, DA SO SREDSTVA ZA IZVAJANJE ZAKONA V DRŽAVNEM PRORAČUNU ZAGOTOVLJENA, ČE PREDLOG ZAKONA PREDVIDEVA PORABO PRORAČUNSKIH SREDSTEV V OBDOBJU, ZA KATERO JE BIL DRŽAVNI PRORAČUN ŽE SPREJET Predlog zakona v letu 2020 iz naslova unovčenih poroštev ne predvideva velikih zneskov, saj se bodo kreditne pogodbe sklepale do konca letošnjega leta, morebitne unovčitve poroštev pa so predvidene v 6/37 naslednjih letih. Sredstva za povečanje povprečnine se bodo zagotovila s prerazporeditvami pravic porabe znotraj proračuna države. 5. PRIKAZ UREDITVE V DRUGIH PRAVNIH SISTEMIH IN PRILAGOJENOST PREDLAGANE UREDITVE PRAVU EVROPSKE UNIJE 5.1. Prilagojenost predlagane ureditve pravu Evropske unije Predlog zakona je skladen s Sporočilom Komisije Začasni okvir za ukrepe državne pomoči v podporo gospodarstvu ob izbruhu COVID- 19 (UL C št. 91 I z dne 20. 3. 2020 in spremembo z dne 3. 4. 2020) 5.2. Prikaz ureditve v drugih pravnih sistemih Interventni ukrepi držav na področju kreditiranja podjetij zaradi upada gospodarske aktivnosti kot posledice epidemije COVID-19: Italija Italijanska vlada je predvidela dva paketa ukrepov za preprečevanje negativnih posledic epidemije COVID-19 ter podporo najbolj prizadetim sektorjem in podjetjem. Prvi paket ukrepov je že bil sprejet in uveljavljen, in sicer z zakonskim odlokom z dne 2. 3. 2020 tudi nujni podporni ukrepi za družine, delavce in podjetja. Podporni ukrepi za podjetja se nanašajo tudi na dana poroštva države v višini 3,5 milijarde eurov (0,2 % BDP) za kredite podjetjem, ki delujejo na najbolj prizadetih območjih. Italijanska vlada je 16. 3. 2020 predstavila nov paket interventnih ukrepov v vrednosti 25 milijard eurov (1,1 % BDP). V delu, ki se nanaša na pomoč gospodarstvu, ukrepi predvidevajo naslednje:  okrepitev jamstvenega sklada za mala in srednje velika podjetja (obseg sklada se poveča za več kot 150 %, s čimer je zagotovljeno financiranje iz sedanjih 40 milijard eurov na več kot 100 milijard eurov);  dodelitev državnega jamstva družbi Cassa depositi e prestiti (italijanska finančna institucija za razvojno sodelovanje, po vlogi ekvivalentna slovenski SID banki), ki bo zagotavljala dodatna jamstva in likvidnost bankam za dodatno kreditiranje srednje velikih podjetja, ki niso upravičena do jamstva jamstvenega sklada za mala in srednje velika podjetja; pričakuje se, da bo dodatno državno jamstvo v vrednosti 500 milijonov eurov omogočilo dodatno kreditiranje po multiplikatorju 20, kar pomeni možnost odobritve novih kreditnih poslov v skupni vrednosti 10 milijard eurov. Avstrija Avstrijska vlada je že sprejela prvi paket nujne pomoči v boju zoper posledice epidemije COVID-19 v vrednosti 38 milijard eurov. Poleg te nujne pomoči je v okviru t. i. korona sklada od 8. aprila 2020 dalje na voljo še 15 milijard eurov, ki bodo namenjeni za pomoč tistim podjetjem, ki se zaradi posledic epidemije COVID-19 soočajo z velikim upadom prometa. Višina prejetega posojila iz t. i. korona sklada je odvisna od tega, kako močno je podjetje prizadeto, največ pa znaša v višini njegovega trimesečnega prometa. Sredstva t. i. korona sklada se lahko uporabljajo za dva namena. Po prvem namenu se lahko izda državno poroštvo v višini 90 % posojila za obratna sredstva, katerih doba vračila traja največ 5 let in se lahko podaljša za največ 5 let. Podjetja, ki bodo prejela posojila, zavarovana z državnim poroštvom, ne bodo smela izplačevati nagrad poslovodstvu ter dividend za leto 2020. 7/37 Tista podjetja, ki bodo utrpela padec prodaje v višini 40 % in več, bodo iz sklada prejela posojilo, katerega značilnost je, da del posojila predstavlja nepovratna sredstva, in sicer v vrednosti od 25 % do 75 % fiksnih stroškov, ki vključujejo tudi vrednosti blaga, ki je zaradi svoje sezonske naravnanosti izgubilo več kot 50 % prvotne vrednosti. Francija Francoska vlada je že sprejela poroštveno shemo za kreditiranje podjetij v višini 300 milijard eurov. Do konca leta 2020 bodo lahko gospodarski subjekti, ne glede na njihovo pravno obliko, z izjemo nepremičninskih družb ter kreditnih in drugih finančnih institucij zaprosili za kredit z jamstvom države. Posamezno posojilo se lahko odobri v višini trimesečnega prometa kreditojemalca, v primeru tehnoloških podjetij in podjetij, ki so nastala po 1. 1. 2019 pa v višini dvoletne mase za plače njihovim zaposlenim. Doba vračila lahko znaša največ pet let, obrestna mera pa je v skladu z državnim jamstvom nizka. Dodatni ukrep za pomoč podjetjem v težavah zaradi posledic epidemije COVID-19 predstavlja tudi medsebojni dogovor francoskih bank, da brezplačno odložijo vračilo že dospelih obveznosti iz naslova kreditnih pogodb za največ šest mesecev. 6. PRESOJA POSLEDIC, KI JIH BO IMEL SPREJEM ZAKONA 6.1 Presoja administrativnih posledic a) v postopkih oziroma poslovanju javne uprave ali pravosodnih organov: Predlog zakona nima administrativnih posledic. b) pri obveznostih strank do javne uprave ali pravosodnih organov: Predlog zakona nima administrativnih posledic. 6.2 Presoja posledic za okolje, vključno s prostorskimi in varstvenimi vidiki, in sicer za: Predlog zakona nima posledic na okolje, vključno s prostorskimi in varstvenimi vidiki. 6.3 Presoja posledic za gospodarstvo, in sicer za: Predlog zakona zagotavlja nujno potrebno likvidnost slovenskemu gospodarstvu, saj gospodarskim družbam omogoča, da zaprosijo za kredite, zavarovane s poroštvom Republike Slovenije, zato bodo ugodnejši tudi pogoji odobritve. 6.4 Presoja posledic za socialno področje, in sicer za: S predlogom zakon se prispeva k ohranjanju delovnih mest v podjetjih, ki jih je prizadela epidemija COVID-19, s tem pa preprečuje poslabšanje socialnega položaja širšega kroga prebivalstva, predvsem pa socialno ogroženih skupin. 6.5 Presoja posledic za dokumente razvojnega načrtovanja, in sicer za: Predlog zakona ne vpliva na dokumente razvojnega načrtovanja. 6.6 Presoja posledic za druga področja Predlog zakona ne vpliva na druga področja. 8/37 6.7 Izvajanje sprejetega predpisa:  Predstavitev sprejetega zakona: Za izvajanje zakona so pristojna ministrstva in drugi državni organi, na delovnih področjih katerih se sprejemajo ukrepi.  Spremljanje izvajanja sprejetega predpisa: Izvajanje zakona spremljajo vsebinsko pristojna ministrstva po področjih. 6.8 Druge pomembne okoliščine v zvezi z vprašanji, ki jih ureja predlog zakona Ni drugih pomembnih okoliščin. 7. PRIKAZ SODELOVANJA JAVNOSTI PRI PRIPRAVI PREDLOGA ZAKONA: Predlog zakona ni bil objavljen na spletnih naslovih. Ker gre za predlog zakona po nujnem postopku, sodelovanje javnosti pri pripravi predloga zakona ni potrebno. 8. PODATEK O ZUNANJEM STROKOVNJAKU OZIROMA PRAVNI OSEBI, KI JE SODELOVALA PRI PRIPRAVI PREDLOGA ZAKONA, IN ZNESKU PLAČILA ZA TA NAMEN Pri pripravi predloga zakona zunanji strokovnjaki niso sodelovali. 9. NAVEDBA, KATERI PREDSTAVNIKI PREDLAGATELJA BODO SODELOVALI PRI DELU DRŽAVNEGA ZBORA IN DELOVNIH TELES:  mag. Andrej Šircelj, minister  mag. Peter Ješovnik, državni sekretar  mag. Kristina Šteblaj, državna sekretarka  Urška Cvelbar, generalna direktorica Direktorata za finančni sistem  mag. Aleksander Nagode, generalni direktor Direktorata za javno premoženje 9/37 II. BESEDILO ČLENOV I. DEL SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen (vsebina zakona) (1) S tem zakonom se določa ukrep zagotovitve dodatne likvidnosti gospodarstvu za omilitev posledic epidemije nalezljive bolezni SARS-CoV-2 (v nadaljnjem besedilu: COVID-19). (2) S tem zakonom se zaradi omilitve posledic COVID-19 za gospodarstvo in javne finance spreminjajo in dopolnjujejo določbe: 1. Zakona o Slovenski izvozni in razvojni banki (Uradni list RS, št. 56/08, 20/09 in 25/15 – ZBan-2; v nadaljnjem besedilu: Zakon o Slovenski izvozni in razvojni banki); 2. Zakona o preprečevanju zamud pri plačilih (Uradni list RS, št. 57/12;v nadaljnjem besedilu: Zakon o preprečevanju zamud pri plačilih); 3. Zakona o javnih skladih (Uradni list RS, št. 77/08 in 8/10 – ZSKZ-B; v nadaljnjem besedilu: Zakon o javnih skladih); 4. Zakon o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2020 in 2021 (Uradni list RS, št. 75/19; v nadaljnjem besedilu: Zakon o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2020 in 2021). (3) S tem zakonom se določa tudi začasni ukrep za omilitev posledic epidemije na področju Zakona o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (Uradni list RS, št. 11/18 in 79/18; v nadaljnjem besedilu: Zakon o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti). II. DEL UKREP ZA ZAGOTOVITEV DODATNE LIKVIDNOSTI GOSPODARSTVU 2. člen (namen ukrepa) Namen ukrepa je zagotoviti potrebno likvidnost slovenskemu gospodarstvu za omilitev posledic COVID-19 in preprečiti hujšo gospodarsko škodo, in sicer z bančnimi krediti, zavarovanimi s poroštvom Republike Slovenije, ki z namenom varovanja finančne stabilnosti zagotovi ustrezno pokritje kreditnega tveganja bank. 3. člen (predmet ukrepa) Predmet ukrepa je interventni ukrep poroštva Republike Slovenije bankam ali hranilnicam, ki imajo sedež v Republiki Sloveniji, ali podružnicam bank države članice, ki imajo sedež v Republiki Sloveniji in ki v skladu z zakonom, ki ureja bančništvo, lahko opravljajo bančne storitve na območju Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: banka), za zadolževanje kreditojemalcev. 4. člen (subjekti ukrepa) (1) Za kreditojemalca iz prejšnjega člena se šteje vsaka pravna ali fizična oseba, ki opravlja dejavnost, in ki se v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 651/2014 z dne 17. junija 2014 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za združljive z notranjim trgom pri uporabi členov 107 in 108 Pogodbe (UL L št. 187 z dne 26. 10/37 6. 2014, str. 1), zadnjič spremenjeno z Uredbo Komisije (EU) 2017/1084 z dne 14. junija 2017 o spremembi Uredbe (EU) št. 651/2014, kar zadeva pomoč za pristaniško in letališko infrastrukturo, pragove za priglasitev za pomoč za kulturo in ohranjanje kulturne dediščine in pomoč za športno in večnamensko rekreacijsko infrastrukturo ter sheme regionalne pomoči za tekoče poslovanje za najbolj oddaljene regije, in o spremembi Uredbe (EU) št. 702/2014, kar zadeva izračun upravičenih stroškov (UL L št. 156 z dne 20. 6. 2017, str. 1), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 651/2014/EU) uvršča med mikro, majhna, srednja ali velika podjetja s sedežem v Republiki Sloveniji (v nadaljnjem besedilu: kreditojemalec). (2) Ne glede na prejšnji odstavek se za kreditojemalca po tem zakonu ne šteje kreditna in druga finančna institucija, kot je opredeljena v zakonu, ki ureja bančništvo, zavarovalništvo ter pokojninsko in invalidsko zavarovanje. 5. člen (pogoji v zvezi s kreditnimi pogodbami in kreditojemalci) (1) Republika Slovenija prevzema poroštveno obveznost po tem zakonu v primeru kreditnih pogodb, ki izpolnjujejo naslednje pogoje: a) sklenjene so po 12. marcu 2020 in najkasneje do 31. decembra 2020; b) ročnost kredita ne presega petih let; c) kredit je namenjen izključno financiranju osnovne dejavnosti kreditojemalca, in sicer financiranju novih ali dokončanju že začetih naložb (investicij), financiranju obratnega kapitala ali financiranju poplačila obveznosti iz kreditnih pogodb, ki so bile sklenjene v obdobju od 12. marca 2020 do uveljavitve tega zakona in izpolnjujejo pogoje po tem zakonu; d) kredit ni namenjen financiranju povezanih družb ali družb s sedežem v tujini. (2) Najvišji dovoljeni skupni znesek glavnice kredita posameznega kreditojemalca, za izpolnitev katerega skladno s tem zakonom odgovarja Republika Slovenija, znaša do 10 % prihodkov od prodaje v letu 2019 in ne sme presegati višine zneska stroškov dela za leto 2019. (3) V primeru, da je kreditojemalcu odobren odlog plačila obveznosti za na novo sklenjene kreditne pogodbe v skladu z zakonom, ki ureja interventni ukrep odloga plačila obveznosti kreditojemalcev, se v najvišji dovoljeni skupni znesek obveznosti posameznega kreditojemalca iz prejšnjega odstavka všteva znesek njegovih odloženih obveznosti. (4) Republika Slovenija prevzema poroštveno obveznost po tem zakonu za kreditojemalca v primeru: a) da kreditojemalec 31. decembra 2019 ni štel za podjetje v težavah po pogojih, kot so opredeljeni v 18. točki 2. člena Uredbe 651/2014/EU; b) da se po 31. decembru 2019 kreditojemalec z likvidnostnimi težavami sooča zaradi poslovnih razlogov, povezanih s posledicami COVID-19 na območju Republike Slovenije; c) da se kreditojemalec na dan 12. marca 2020 ne šteje za neplačnika skladno z določbami Uredbe (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o bonitetnih zahtevah za kreditne institucije in investicijska podjetja ter o spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 (UL L št. 176 z dne 27. 6. 2013, str. 1), zadnjič spremenjene z Uredbo (EU) 2019/2033 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. novembra 2019 o bonitetnih zahtevah za investicijska podjetja ter o spremembi uredb (EU) št. 1093/2010, (EU) št. 575/2013, (EU) št. 600/2014 in (EU) št. 806/2014 (UL L št. 314 z dne 5. 12. 2019, str. 1), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 575/2013/EU), pri čemer kreditojemalec na dan 12. marca 2020 nima pomembnih zamud pri poravnavanju obveznosti do banke, kot so opredeljene v smernicah Evropskega bančnega organa; d) da gre za kreditojemalca, ki ne posluje in ni registriran v državi iz Seznama Evropske unije z jurisdikcijami, ki niso pripravljene sodelovati v davčne namene, in nima lastnika iz takšne države; e) da ima kreditojemalec na dan vložitve vloge poravnane zapadle obveznosti iz naslova obveznih prispevkov, davkov in drugih dajatev, ali da je na dan vložitve vloge za kredit v situaciji, ko mu je v 11/37 skladu z določbami zakona odloženo plačilo obveznosti iz naslova obveznih prispevkov, davkov in drugih dajatev oziroma omogočeno obročno odplačilo le-teh, in f) da je kreditojemalec vključen v sistem obveznega večstranskega pobota po zakonu, ki ureja ukrepe za odpravo plačilne nediscipline. (5) Kreditojemalec mora v vlogi za odobritev kredita za namene dokazovanja izpolnjevanja pogojev iz prejšnjega odstavka banki predložiti zadnje računovodske izkaze ter: a) opis svojega poslovnega položaja zaradi posledic COVID-19 skupaj z navedbo:  zneska skupnih prihodkov od prodaje kreditojemalca v letu 2019 ter  zneska stroškov dela za leto 2019; b) opredelitev višine in ročnosti zahtevanega kredita; c) opredelitev namena kredita; d) v primeru, da ima tudi kredit, ki je predmet odloga po zakonu, ki ureja interventni ukrep odloga plačila obveznosti kreditojemalcev, podatek o višini obveznosti kreditojemalca iz naslova tega kredita; e) izjavo, da bo kredit namenjen financiranju skladno s prvim odstavkom tega člena; 6. člen (omejitev trajanja in višina poroštva) (1) Trajanje posameznega poroštva ne sme presegati ročnosti kredita, vključno z morebitnimi naknadnimi podaljšanji, v zvezi s katerim je bilo dano. (2) Višina poroštva za posamezen kredit znaša: a) 70 % glavnice kredita, ki je bil dan podjetju, ki se skladno z Uredbo 651/2014/EU uvršča med velika podjetja; b) 80 % glavnice kredita, ki je bil dan podjetju, ki se skladno z Uredbo 651/2014/EU uvršča med mikro, majhna ali srednja podjetja. (3) Zahteva za izpolnitev poroštvene obveznosti Republike Slovenije je upravičena le v primeru, da banka in Republika Slovenija utrpita sorazmerne izgube pod enakimi pogoji. (4) V primeru postopnega zmanjševanja obveznosti kreditojemalca, za izpolnitev katere odgovarja kot porok Republika Slovenija, se sorazmerno zmanjšuje tudi obveznost Republike Slovenije kot poroka. 7. člen (značilnosti poroštva Republike Slovenije) (1) Republika Slovenija kot porok odgovarja banki za izpolnitev obveznosti kreditojemalcev iz 4. člena tega zakona, ki izpolnjujejo pogoje iz tega zakona, pri čemer Republika Slovenija poroštveno obveznost izpolni skladno z 9. členom tega zakona. (2) Skupni znesek glavnic kreditnih pogodb, sklenjenih v skladu s tem zakonom in za katere velja poroštvo Republike Slovenije, ne presega 2 milijardi eurov. (3) Poroštvo po tem zakonu je nepreklicno, brezpogojno in se unovči na prvi pisni poziv banke. Za poroštvo iz tega člena veljajo omejitve iz tega zakona in točke 3.2 Sporočila Komisije Začasni okvir za ukrepe državne pomoči v podporo gospodarstvu ob izbruhu COVID- 19 (UL C št. 91 I z dne 20. 3. 2020, vključno s spremembami; v nadaljnjem besedilu: Začasni okvir), ki se podrobneje določijo z uredbo iz 17. člena tega zakona. (4) Republika Slovenija s tem zakonom pooblašča SID – Slovensko izvozno in razvojno banko, d.d., Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: SID banka), da v njenem imenu in za njen račun opravlja vse posle v 12/37 zvezi z unovčevanjem poroštev, spremljanjem in izvedbo vseh potrebnih ukrepov za uveljavljanje regresnih terjatev, ter da po plačilu poroštva preveri izpolnjevanje pogojev po tem zakonu, na podlagi katerih je banka odobrila kredit. Posli unovčevanja poroštev predstavljajo zlasti prejem in pregled zahtevkov bank za unovčitev poroštva za posamezno kreditno obveznost kreditojemalca, formalni pregled zahtevka in preveritev izračuna zahtevka, končno potrditev zneska za izplačilo in posredovanje zahtevka ministrstvu, pristojnemu za finance, v izplačilo poroštva. (5) Provizija za poroštvo po tem zakonu se ne obračunava in ne plačuje. 8. člen (jamstvena premija) (1) Letna premija za poroštvo Republike Slovenije bremeni kreditojemalca in se določi na naslednji način: a) če se kreditojemalec skladno z Uredbo 651/2014/EU uvršča med mikro, mala in srednja podjetja:  za prvo leto 25 bazičnih točk;  za drugo in tretje leto 50 bazičnih točk;  za četrto in peto leto 100 bazičnih točk; b) če se kreditojemalec skladno z Uredbo 651/2014/EU uvršča med velika podjetja:  za prvo leto 50 bazičnih točk;  za drugo in tretje leto 100 bazičnih točk;  za četrto in peto leto 200 bazičnih točk. (2) Bazična točka iz prejšnjega odstavka pomeni 1/100 odstotne točke višine neodplačane glavnice kredita v relevantnem trenutku. 9. člen (prenos terjatev in način unovčevanja poroštva) (1) Banka lahko pred nastopom dogodka neplačila po 178. členu Uredbe 575/2013/EU (v nadaljnjem besedilu: dogodek neplačila), SID banki ponudi v odkup svojo terjatev do kreditojemalca v višini neplačanega nominalnega zneska glavnice posameznega kredita, v delu, ki je zavarovan s poroštvom Republike Slovenije. Če SID banka sprejme ponudbo iz prejšnjega stavka, obveznost izpolni z izročitvijo obveznice SID banke. (2) V primeru, ko je na strani kreditojemalca nastopil dogodek neplačila in kreditojemalec ni poravnal dospele obveznosti iz kreditne pogodbe, ki je zavarovana s poroštvom Republike Slovenije, se poroštvena obveznost Republike Slovenije izpolni na naslednji način: a) v primeru kreditojemalcev, ki se skladno z Uredbo 651/2014/EU uvrščajo med mikro, majhna ali srednja podjetja:  z izplačilom iz proračuna Republike Slovenije ali  z izročitvijo obveznice Republike Slovenije; b) v primeru kreditojemalcev, ki se skladno z Uredbo 651/2014/EU uvrščajo med velika podjetja:  z izplačilom iz proračuna Republike Slovenije ali  z izročitvijo obveznice SID banke. (3) Pri izbiri načina izpolnitve poroštvene obveznosti Republike Slovenije se upošteva srednjeročna strategija upravljanja z javnim dolgom Republike Slovenije. (4) SID banka izroči obveznice na podlagi tega člena v protivrednosti nominalne vrednosti glavnice kredita, zmanjšani za morebitne že plačane obveznosti v skladu z določbami kreditne pogodbe, in stroški po tarifi SID banke za obdelavo zahteve za odkup kredita. Z izročitvijo obveznice SID banke nepreklicno in brezpogojno preidejo vse pravice, vključno z zavarovanji kredita in poroštvom 13/37 Republike Slovenije, iz banke na SID banko. SID banka v treh delovnih dneh od prevzema kredita o tem obvesti kreditojemalca. Podrobnejši pogoji o odkupu kredita se določijo s pogodbo, ki jo skleneta SID banka in banka. (5) SID banka oziroma Republika Slovenija izdata obveznice na podlagi tega člena na podlagi mnenja posebne komisije, ki jo sestavljajo predstavniki SID banke ter ministrstva, pristojnega za finance. (6) Obveznice, ki se po tem zakonu uporabijo za odkup terjatev ali izplačilo poroštva, se izdajo ob upoštevanju pogojev Evropske centralne banke za financiranje finančnih institucij. V ta namen Vlada Republike Slovenije po predhodnem mnenju Banke Slovenije izda uredbo, v kateri predpiše merila, pogoje in kriterije, skladno s katerimi se obveznice, izdane na podlagi tega zakona, štejejo kot sprejemljiv instrument, s katerim lahko banka zavaruje svojo obveznost do Evropske centralne banke. 10. člen (vloga banke) (1) Banka, ki na podlagi tega zakona odobri kredit, vlogo za kredit skupaj s kopijo kreditne pogodbe posreduje SID banki. (2) Banka SID banki na njeno zahtevo posreduje vso dokumentacijo, ki je potrebna za izvedbo nadzora nad izpolnjevanjem pogojev za izdajo poroštva po tem zakonu. (3) Banka SID banki za primer unovčenja poroštva posreduje pisno ali elektronsko zahtevo za izpolnitev poroštvene obveznosti Republike Slovenije najkasneje v šestih mesecih od nastopa dogodka neplačila in dejstva, da kreditojemalec ni poravnal dospele obveznosti iz kreditne pogodbe. Republika Slovenija poroštveno obveznost izpolni najkasneje v 15 delovnih dneh od prejema popolne zahteve za njeno izpolnitev, iz katere je razvidno, da je na strani kreditojemalca nastopil dogodek neplačila in da kreditojemalec ni poravnal dospele obveznosti iz kreditne pogodbe, ki je zavarovana s poroštvom Republike Slovenije. (4) Banka obvesti kreditojemalca o vloženi zahtevi za poroštvo v treh dneh po vložitvi. 11. člen (evidenca in poziv SID banke za unovčenje poroštva) (1) SID banka vodi evidenco vseh prejetih popolnih zahtevkov bank za unovčenje poroštva in spremlja porabo poroštvene kvote iz tega zakona. O vsakem prejetem zahtevku banke nemudoma z elektronskim sporočilom obvesti ministrstvo, pristojno za finance. Po prejemu formalno popolnega zahtevka banke, le-tega SID banka skupaj s svojim pozivom za plačilo poroštva v izplačilo posreduje ministrstvu, pristojnemu za finance. (2) Poziv SID banke iz prejšnjega odstavka vsebuje:  polni naziv banke;  polni naziv kreditojemalca;  pozvani znesek unovčitve poroštva v skupni višini in z navedbo specifikacije zneska glede na vrsto obveznosti;  izjavo SID banke, da je pozvani znesek preverjen in skladen s kreditnimi in poroštvenimi pogoji;  datum roka plačila;  transakcijski račun banke;  številko sklica za plačilo. 14/37 (3) Ministrstvo, pristojno za finance, po prejemu popolnega zahtevka banke za unovčitev poroštva in potrditve zneska za izplačilo poroštva s strani SID banke, v zakonitem roku izvrši plačilo potrjenega zneska ali banki v skladu s tretjim odstavkom 9. člena tega zakona izroči v primeru mikro, majhnih ali srednjih podjetij obveznice Republike Slovenije, v primeru velikih podjetij pa obveznice SID banke, oboje v protivrednosti potrjenega zneska za izplačilo poroštva. 12. člen (nadomestilo za izvajanje poslov v imenu in za račun Republike Slovenije) SID banki pripada mesečno nadomestilo v višini, ki pokriva stroške izvajanja vseh poslov SID banke v zvezi s poroštvi po tem zakonu in se podrobneje uredi v pogodbi med Republiko Slovenijo in SID banko. Republika Slovenija plačuje nadomestilo najkasneje v roku desetih delovnih dni po preteku meseca, ki sledi mesecu, za katerega je bilo obračunano nadomestilo. 13. člen (izterjava in upravljanje terjatev iz kreditov) (1) Za izterjavo posameznih terjatev iz naslova unovčenih poroštev v imenu Republike Slovenije ter za upravljanje prevzetih terjatev je odgovorna SID banka, izterjava in upravljanje pa se lahko izvaja preko banke, ki je prejela poroštvo za unovčeno ali preneseno terjatev. Banka mora pri izterjavi terjatev iz naslova unovčenih poroštev in upravljanju posameznih terjatev ravnati kot dober gospodar in strokovnjak ter vsak izterjani znesek regresa ali prejetih plačil sorazmerno prevzetemu tveganju prenakazati Republiki Sloveniji. SID banka spremlja in nadzoruje postopke izterjave in upravljanja teh terjatev in z bankami v imenu in za račun Republike Slovenije sodeluje pri pomembnejših odločitvah v postopku izterjave ali upravljanja terjatve. SID banka lahko izvede izterjavo unovčenega poroštva neposredno od dolžnika v primeru, da je taka izterjava po oceni SID banke hitrejša ali bolj ekonomična od tiste, ki bi jo sicer vodila banka. (2) Če je nad kreditojemalcem uveden postopek zaradi insolventnosti ali postopek likvidacije, mora banka obvestiti SID banko o vsaki terjatvi, ki jo prijavi v postopku, oziroma o začetku postopka najpozneje 14 dni pred iztekom roka za prijavo terjatev. SID banka pošlje Državnemu odvetništvu, najpozneje deset dni pred iztekom roka za prijavo terjatev oziroma potencialnih terjatev, popolno dokumentacijo, ki izkazuje obstoj in višino terjatve oziroma potencialne terjatve Republike Slovenije. 14. člen (omejitve kreditojemalcu) Za kreditojemalca, ki mu je banka odobrila kredit, ki je deležen ukrepov po tem zakonu, velja za čas od vložitve vloge za kredit do prenehanja pravice banke do uveljavljanja pravice do poroštva prepoved izplačila dobička, nagrad za poslovno uspešnost članom poslovodstva, nakupa lastnih delnic ali lastniških deležev ter izplačevanja drugih finančnih obveznosti do nadrejenih oziroma povezanih družb ali lastnikov. Banka opozorilo o prepovedi izplačil v skladu s prejšnjim stavkom za primer odobrenega poroštva vključi v kreditno pogodbo. 15. člen (prenehanje poroštva) (1) Poroštvo, izdano na podlagi tega zakona, preneha, če: a) je bila kreditna pogodba sklenjena v nasprotju s pogoji iz tega zakona in so kršitve nastale na strani banke, b) če banka ugotovi, da je kreditojemalec v vlogi navajal lažne podatke, ali c) banka ne obvesti SID banke o začetku postopka insolventnosti kreditojemalca najpozneje 14 dni pred iztekom roka za prijavo terjatev. 15/37 (2) V primeru že unovčenega poroštva mora banka vrniti vse zneske, ki so ji bili izplačani, z zakonitimi zamudnimi obrestmi od dneva prejema plačila poroštva do dneva vračila. (3) V primeru iz točke b) prvega odstavka tega člena banka do kreditojemalca vzpostavi regresni zahtevek. (4) Vse določbe glede prenehanja poroštva po tem členu veljajo tudi v primeru izročitve obveznic Republike Slovenije in SID banke. Obveznost iz naslova obveznic ne preneha. Republiki Sloveniji in SID banki je banka dolžna vrniti znesek enak obveznosti izdajatelja obveznice z zamudnimi obrestmi od dneva izročitev obveznice. 16. člen (položaj terjatev z naslova poroštva) Regresne terjatve Republike Slovenije do kreditojemalcev iz naslova unovčenja poroštev in terjatve bank iz naslova kreditnih obveznosti imajo v delu, v katerem predstavljajo nezavarovane terjatve kot jih opredeljuje zakon, ki ureja finančno poslovanje, postopke zaradi insolventnosti in prisilno prenehanje, status prednostnih terjatev kot jih opredeljuje zakon, ki ureja finančno poslovanje, postopke zaradi insolventnosti in prisilno prenehanje. 17. člen (izdaja podzakonskega akta) Podrobnejša pravila v zvezi z izvrševanjem določb tega interventnega ukrepa, zlasti v zvezi z omejitvami poroštva, načinom izpolnitve poroštvene obveznosti, unovčevanjem in izterjavo poroštva, roki, dokumentacijo, poročanjem, obsegom in načinom izvajanja pooblastila SID banki se lahko določijo z uredbo, ki jo izda Vlada Republike Slovenije. III. DEL SPREMEMBE IN DOPOLNITVE ZAKONOV 1. ZAKON O SLOVENSKI IZVOZNI IN RAZVOJNI BANKI 18. člen V Zakonu o Slovenski izvozni in razvojni banki se v 11. členu v napovednem stavku prvega odstavka za besedilom »ugotovljene tržne vrzeli« dodata vejica in besedilo »med katere sodijo tudi ciklične vrzeli«. 19. člen V 18. členu se prvi odstavek spremeni tako, da se glasi: »(1) Član uprave SID banke mora izpolnjevati pogoje, določene z zakonom, ki ureja bančništvo.«. 20. člen V 18. členu se četrti odstavek spremeni tako, da se glasi: »(4) Člane nadzornega sveta SID banke imenuje Vlada Republike Slovenije, in sicer šest na predlog ministra, pristojnega za finance, in enega na predlog ministra, pristojnega za gospodarstvo.«. 16/37 2. ZAKON O PREPREČEVANJU ZAMUD PRI PLAČILIH 21. člen V Zakonu o preprečevanju zamud pri plačilih se v 26. členu tretji odstavek spremeni tako, da se glasi: »(3) Upravljavec zagotavlja obvezni večstranski pobot skladno z urnikom večstranskega pobota, ki ga sprejme direktor AJPES, vendar najmanj enkrat mesečno.«. 3. ZAKON O JAVNIH SKLADIH 22. člen V Zakonu o javnih skladih se v 22. členu drugi odstavek spremeni, tako da se glasi: »(2) Če direktor umre, odstopi, postane poslovno nesposoben, je razrešen iz krivdnih razlogov ali mu poteče mandat, opravlja njegovo funkcijo do imenovanja novega direktorja predsednik nadzornega sveta ali član nadzornega sveta, ki ga za to pooblasti ustanovitelj, vendar največ za 12 mesecev. V času, ko član nadzornega sveta opravlja funkcijo direktorja, mu miruje članstvo v nadzornem svetu.«. 4. ZAKON O IZVRŠEVANJU PRORAČUNOV REPUBLIKE SLOVENIJE ZA LETI 2020 IN 2021 23. člen V Zakonu o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2020 in 2021 se v 2. členu v drugem odstavku za 31. točko doda nova 32. točka, ki se glasi: »32. »postavke COVID-19« so tiste postavke, razvrščene v podprogram 230401 – Sredstva za financiranje epidemije COVID-19, na katerih se zagotavljajo pravice porabe za financiranje vseh stroškov, povezanih z epidemijo nalezljive bolezni SARS CoV-2 (v nadaljnjem besedilu: postavke COVID-19).«. 24. člen V 22. členu se v 1. točki besedilo »2018 in 2019« nadomesti z besedilom »2020 in 2021«, v 2. točki pa se besedilo »za leto 2018 in za leto 2019« nadomesti z besedilom »za leto 2020 in za leto 2021«. 25. člen V 24. členu se v tretjem odstavku za besedilom »podprogramu 030104 – Predsedovanje Svetu EU« dodata vejica in besedilo »s, na in med postavkami COVID-19«. 26. člen V 25. členu se v tretjem odstavku za besedilom »podprogramu 030104 – Predsedovanje Svetu EU« dodata vejica in besedilo »s, na in med postavkami COVID-19«. 27. člen 17/37 V 28. členu se v drugem odstavku za 5. točko doda nova 5.a točka, ki se glasi: »5.a na, s in med postavkami COVID-19 v podprogramu 230401 – Sredstva za financiranje epidemije COVID-19;«. 28. člen V 44. členu se za četrtim odstavkom doda nov peti odstavek, ki se glasi: »(5) Ne glede na četrti odstavek 68. člena ZJF lahko upravljavec sredstev sistema EZR države daje dolgoročna posojila za obdobje do treh let, za namen izvajanja projektov financiranih iz sredstev Evropske unije.«. 29. člen V 48. členu se za petim odstavkom doda nov šesti odstavek, ki se glasi: »(6) Poleg zadolževanja za namene prvega odstavka tega člena se lahko država v letu 2020 dodatno zadolži za namen financiranja omilitve posledic epidemije COVID-19. Največji obseg dodatne zadolžitve za ta namen ne sme presegati razlike med izdatki, ki so bili načrtovani v sprejetem proračunu države, in najvišjim obsegom izdatkov za državni proračun, ki ga je državni zbor določil s sprejemom spremembe okvira za državni proračun za leto 2020 v skladu s prvim odstavkom 13. člena ZFisP.«. Dosedanji šesti odstavek postane sedmi odstavek. 30. člen Za 48. členom se doda nov 48.a člen, ki se glasi: »48.a člen (prerazporeditev pravic porabe na postavko COVID 19) Ministrstvo pravice porabe iz dodatne zadolžitve po šestem odstavku prejšnjega člena samostojno prerazporedi na postavko COVID 19, v okviru podprograma 230401 – Sredstva za financiranje epidemije COVID-19.«. 31. člen V 50. členu se v prvem odstavku znesek »800.000.000 eurov« nadomesti z zneskom »2.800.000.000 eurov«. 32. člen V 54. členu se v drugem odstavku v prvi alineji znesek »589,11 eura« nadomesti z zneskom »623,96 eura«. 33. člen Za 67. členom se dodajo novi 67.a, 67. b in 67.c člen, ki se glasijo: »67.a člen 18/37 (izkazovanje izdatkov v proračunu države za epidemijo) (1) Zaradi epidemije COVID-19 (v nadaljnjem besedilu: epidemija) se v proračunu zagotavljajo sredstva za financiranje ukrepov sprejetih za omilitev posledic epidemije. (2) Za namen iz prejšnjega odstavka se v politiki 23 – Intervencijski programi in obveznosti, izkazuje glavni program 2304 – Sredstva za financiranje epidemij, znotraj navedenega glavnega programa pa podprogram 230401 – Sredstva za financiranje epidemije COVID-19. (3) Sredstva za financiranje epidemije se na podprogramu 230401 – Sredstva za financiranje epidemije COVID-19 uporabljajo izključno za namene povezane z epidemijo. 67.b člen (odpiranje novih postavk COVID-19) Ne glede na prvi odstavek 10. člena tega zakona ministrstvo, na predlog neposrednega uporabnika, med letom odpira nove postavke COVID-19. 67.c člen (neuporaba določb ZJF) (1) Ne glede na prvi odstavek 6. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o javnih financah (Uradni list RS št. 13/18; v nadaljnjem besedilu: ZJF-H) se državni program razvojnih politik iz 9.a člena ZJF in srednjeročna fiskalna strategija iz 9.č člena ZJF v letih 2020 in 2021 ne predložita vladi v sprejetje. (2) Ne glede na drugi odstavek 6. člena ZJF-H se napovedi izdatkov po programski klasifikaciji na ravni podprograma za tekoče leto in naslednja tri leta iz 9.c člena ZJF v letih 2020 in 2021 ne pripravijo. (3) Ne glede na prvi odstavek 9.g člena ZJF Fiskalni svet v analizi ne upošteva makroekonomskih agregatov in napovedi prejemkov in izdatkov za leti 2020 in 2021.«. IV. DEL ZAČASNI UKREP 34. člen (najemnine) (1) Ne glede na določbo 62. člena Zakona o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti, se najemnikom poslovnih stavb ali poslovnih prostorov v lasti Republike Slovenije ali v lasti samoupravnih lokalnih skupnosti, ki jim je zaradi ukrepov države in zaradi širjenja bolezni opravljanje gospodarske dejavnosti onemogočeno ali pa je bistveno otežkočeno, v obdobju trajanja razglašene epidemije nalezljive bolezni COVID-19 na območju Republike Slovenije, to je od vključno 13. marca 2020 do preklica razglasitve epidemije te nalezljive bolezni, ne zaračunava najemnina ali del najemnine. (2) O upravičenosti do oprostitve plačila najemnine ali njenega dela iz prejšnjega odstavka odloča predstojnik oziroma predstojnica upravljavca oziroma organ, odgovoren za izvrševanje proračuna samoupravne lokalne skupnosti, ob upoštevanju pogojev iz točke 3.1 Začasnega okvirja:  najemnik dne 31. decembra 2019 ni bil podjetje v težavah, kot je opredeljeno v 18. točki 2. člena Uredbe 651/2014/EU; 19/37  skupni znesek javnih sredstev, ki jih prejme najemnik, v skladu s točko 3.1 Začasnega okvirja, ne sme preseči 800.000 EUR ali 120.000 EUR, če je najemnik dejaven v sektorju ribištva in akvakulture, ali 100.000 EUR, če je najemnik dejaven na področju primarne proizvodnje kmetijskih proizvodov. Vsi navedeni zneski morajo biti izraženi kot bruto zneski pred odbitkom davkov ali drugih dajatev;  skupni znesek sofinanciranja istih upravičenih stroškov, ki se financirajo tudi iz drugih javnih virov, ne sme preseči omejitev, določenih v prejšnji alineji;  ukrepi na podlagi tega zakona ne izključujejo dodelitve pomoči de minimis in/ali pomoči, dodeljene v skladu s Splošno uredbo o skupinskih izjemah, v kolikor so spoštovane določbe relevantnih aktov Evropske komisije. V. DEL PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 35. člen (prenos proračunskih postavk in preknjižb izdatkov na področju Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2020 in 2021) (1) Proračunske postavke z oznako COVID-19, na katerih se do uveljavitve tega zakona zagotavljajo pravice porabe za financiranje omilitve epidemije, se v 30 dneh po uveljavitvi tega zakona prenesejo v podprogram 230401 – Sredstva za financiranje epidemije COVID-19. (2) Pravice porabe, ki so se do uveljavitve tega zakona zagotavljale za financiranje omilitve epidemije, se v 30 dneh po uveljavitvi tega zakona prenesejo na postavke COVID-19 v podprogram 230401 – Sredstva za financiranje epidemije COVID-19. (3) Vsi izdatki, ki so nastali za financiranje omilitve epidemije v proračunu države pred uveljavitvijo tega zakona, se v 30 dneh po uveljavitvi tega zakona preknjižijo na postavke COVID-19 v podprogramu 230401 – Sredstva za financiranje epidemije COVID-19. 36. člen (vključitev imetnikov podračunov v sistem enotnega upravljanja) Vsi imetniki podračunov v sistemu EZR države, ki še niso vključeni v sistem enotnega upravljanja sredstev EZR države, se vanj vključijo osmi dan po uveljavitvi tega zakona. 37. člen (nakazilo razlike povprečnine) Razlika med prihodki iz 14. člena Zakona o financiranju občin (Uradni list RS, št. 123/06, 57/08, 36/11, 14/15 – ZUUJFO, 71/17 in 21/18 – popr.) od 1. januarja 2020 do uveljavitve tega zakona, ki je izračunana ob upoštevanju povprečnine v višini 623,96 eura in povprečnine v višini 589,11 eura, se občinam nakaže v zadnjem tednu meseca maja 2020. 38. člen (rok za izdajo podzakonskega akta) Vlada Republike Slovenije izda podzakonski akt iz šestega odstavka 9. člena tega zakona v treh mesecih po uveljavitvi tega zakona. 39 . člen (začetek veljavnosti) 20/37 (1) Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. (2) Vlada Republike Slovenije lahko predlaga Državnemu zboru Republike Slovenije spremembo, dopolnitev ali podaljšanje veljavnosti ukrepov iz tega zakona v celoti ali v njegovih posamičnih delih v primeru sprememb ali dopolnitev relevantnih določb Začasnega okvirja ali če oceni, da to utemeljujejo spremenjene razmere. 21/37 III. OBRAZLOŽITEV K 1. členu S tem zakonom se določa ukrep zagotovitve dodatne likvidnosti gospodarstvu za omilitev posledic epidemije COVID-19. Dodatno se s tem zakonom ob upoštevanju okoliščin krize spreminjajo in dopolnjujejo določbe Zakona o Slovenski izvozni in razvojni banki z namenom večje proticiklične funkcije SID banke, določbe Zakona o preprečevanju zamud pri plačilih z namenom podrobnejše opredelitve zagotavljanja obveznega večstranskega pobota, Zakona o javnih skladih z namenom ustreznejše ureditve začasnega opravljanja funkcije direktorja javnega sklada s strani predsednika ali člana nadzornega sveta in Zakon o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2020 in 2021. K 2. členu Člen ureja namen sprejetja zakona in sicer potrebno likvidnost slovenskemu gospodarstvu za omilitev posledic epidemije COVID-19. Podjetja se zaradi izbruha COVID-19 soočajo z nezadostno likvidnostjo, obenem pa jim lahko nastane tudi znatna škoda. Izredna narava izbruha COVID-19 pomeni, da take škode ni bilo mogoče predvideti, da je obseg škode znaten in da podjetja zato delujejo pod pogoji, ki se močno razlikujejo od običajnih tržnih razmer. Celo zdrava podjetja, ki so dobro pripravljena na tveganja, povezana z običajnim poslovanjem, se lahko v teh izrednih razmerah soočajo s tako velikimi težavami, da je njihova sposobnost preživetja lahko ogrožena. Izbruh COVID19 predstavlja tveganje za resen upad gospodarske dejavnosti, ki bo vplival na celotno gospodarstvo EU in prizadel podjetja, delovna mesta in gospodinjstva. Zaradi tega je potrebna je dobro usmerjena javna podpora za zagotovitev, da je na trgih še vedno na voljo zadostna likvidnost, da se izravna škoda, ki je nastala zdravim podjetjem, in da se ohrani neprekinjena gospodarska dejavnost med izbruhom COVID-19 in po njem. Člen nakazuje obliko ukrepa in sicer poroštvo Republike Slovenije za bančne kredite, ki z namenom varovanja finančne stabilnosti zagotovi ustrezno pokritje kreditnega tveganja bank. K 3. členu Člen definira obliko interventnega ukrepa, t.j. poroštva Republike Slovenije bankam ali hranilnicam, ki imajo sedež v Republiki Sloveniji, ali podružnicam banke države članice, ki imajo sedež v Republiki Sloveniji in ki v skladu z zakonom, ki ureja bančništvo, lahko opravljajo bančne storitve na območju Republike Slovenije. Poroštvo ob izpolnitvi zakonsko predvidenih pogojev velja ex lege in se za njegovo veljavnost ne zahteva sklenitev poroštvene pogodbe. K 4. členu S tem členom se opredeljujejo kreditojemalci, med katere se šteje vsaka pravna ali fizična oseba, ki opravlja dejavnost, in ki se v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 651/2014 uvršča med mikro, majhna, srednja ali velika podjetja in ki imajo sedež v Republiki Sloveniji. Sklic na to uredbo je uporabljen zaradi uporabe enotnega merila, kot ga uporablja Evropska komisija v Začasni okvir za ukrepe državne pomoči v podporo gospodarstvu ob izbruhu COVID-19. Po tej uredbi je podjetje vsaka pravna ali fizična oseba, ki se ukvarja z gospodarsko dejavnostjo, ne glede na njeno pravno obliko. To zlasti vključuje samozaposlene osebe in družinska podjetja, ki se ukvarjajo z obrtjo ali drugimi dejavnostmi, ter partnerska podjetja ali združenja, ki se redno ukvarjajo z gospodarsko dejavnostjo. Vrsto podjetja določajo število zaposlenih in najvišje finančne vrednosti. Kategorijo mikro, malih in srednjih podjetij (v nadaljnjem besedilu: MSP) sestavljajo podjetja, ki imajo manj kot 250 zaposlenih ter letni promet, ki ne presega 50 milijonov EUR in/ali letno bilančno vsoto, ki ne presega 43 milijonov EUR. V kategoriji MSP se malo podjetje opredeljuje kot tisto, ki ima manj kot 50 zaposlenih in ima letni promet in/ali letno bilančno vsoto, ki ne presega 10 milijonov EUR. V kategoriji MSP se mikro podjetje opredeljuje kot tisto, ki ima manj kot 10 zaposlenih in ima letni promet in/ali letno bilančno vsoto, ki ne presega 2 milijonov EUR. Člen ureja tudi omejitev, da se za kreditojemalca po tem zakonu ne šteje kreditna in druga finančna institucija, kot je opredeljena v zakonu, ki ureja bančništvo, zavarovalništvo ter pokojninsko in 22/37 invalidsko zavarovanje. Ta omejitev zasleduje enotna pravila, ki jih je sprejela Evropska komisija in sicer, da se pomoč, ki jo bodo države članice dodelile podjetjem, usmerjala prek bank kot finančnih posrednikov in bo koristila neposredno podjetjem. Pomoč torej ni namenjena ohranitvi ali obnovitvi sposobnosti preživetja, likvidnosti ali solventnosti bank oz finančnih institucij. K 5. členu S tem členom se določajo vsebinske in vrednostne omejitve kreditnih pogodb, na katere velja poroštvo Republike Slovenije. Glede na začasno naravo ukrepa je predvideno, da je kreditna pogodba sklenjena po 12.3.2020 in najkasneje do 31.12.2020 in da ročnost kredita ne presega petih let. Kredit je lahko namenjen izključno financiranju osnovne dejavnosti kreditojemalca in sicer financiranju novih ali dokončanja že začetih naložb (investicij), financiranju obratnega kapitala ali poplačila obveznosti iz kreditnih pogodb, ki so bile sklenjene v obdobju od 12.3.2020 do uveljavitve tega zakona in izpolnjujejo pogoje po tem zakonu. Glede na usmerjenost ukrepa je predvideno, da kredit ni namenjen financiranju povezanih družb ali družb s sedežem v tujini. Člen določa najvišji dovoljeni skupni znesek obveznosti posameznega kreditojemalca, in sicer do 10 % prihodkov od prodaje v letu 2019 in ne sme presegati višine zneska stroškov dela za leto 2019. V primeru, da je kreditojemalec deležen ukrepa odloga za na novo sklenjene kreditne pogodbe v skladu z ZIUOPOK, je predvideno, da se v najvišji skupni znesek obveznosti posameznega kreditojemalca všteva znesek njegovih odloženih obveznosti. Člen določa, pod katerimi pogoji Republika Slovenija prevzema poroštveno obveznost po tem zakonu. Prvi pogoj je, da kreditojemalec 31. decembra 2019 ni štel za podjetje v težavah po pogojih, kot so opredeljeni v točki 18 člena 2. Uredbe 651/2014/EU in da se kreditojemalec s težavami sooča zaradi poslovnih razlogov, povezanih s posledicami COVID-19 na območju Republike Slovenije po 31. decembru 2019. Zakon predvideva takšno omejitev zaradi obstoja drugih pravil, ki veljajo za primer podjetij v težavah. Naslednji pogoj je, da podjetje na dan 13. 3. 2020 ne šteje za ne plačnika skladno z določbami Uredbe (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o bonitetnih zahtevah za kreditne institucije in investicijska podjetja ter o spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 (UL L št. 176 z dne 27. 6. 2013, str. 1; v nadaljnjem besedilu: Uredba 575/2013), pri čemer kreditojemalec na dan 12. 3. 2020 nima pomembnih zamud pri poravnavanju obveznosti do banke, kot so opredeljene v smernicah Evropskega bančnega organa Naslednji pogoj je, da kreditojemalec ne posluje in ni registriran v državi iz Seznama Evropske unije z jurisdikcijami, ki niso pripravljene sodelovati v davčne namene, in nima lastnika iz takšne države. Zadnji takšen seznam je v prilogi I Sklepov Sveta o posodobljenem seznamu EU z jurisdikcijami, ki niso pripravljene sodelovati v davčne namene (UL C 64/8) z dne 27. 2. 2020. Pogoj je tudi, da ima kreditojemalec na dan 31.12.2019 poravnane zapadle obveznosti iz naslova obveznih prispevkov, davkov in drugih dajatev, ali da je na dan vložitve vloge za kredit v situaciji, ko mu je v skladu z določbami zakona odloženo plačilo obveznosti iz naslova obveznih prispevkov, davkov in drugih dajatev oziroma omogočeno obročno odplačilo le-teh. Člen predvideva tudi pogoj, da je kreditojemalec vključen v sistem obveznega večstranskega pobota po zakonu, ki ureja ukrepe za odpravo plačilne nediscipline. K 6. členu Člen predvideva, da trajanje posameznega poroštva ne sme presegati ročnosti kredita (5 let), vključno z morebitnimi naknadnimi podaljšanji, v zvezi s katerim je bilo dano. Določba sledi akcesorni naravi poroštva, ob tem pa postavlja absolutno omejitev njegovega možnega trajanja. Višina poroštva za posamezen kredit znaša:  70 % glavnice kredita v primeru velikega podjetja;  80 % glavnice kredita v primeru mikro, majhnega ali srednjega podjetja. Določba, da je zahteva banke za izpolnitev poroštvene obveznosti Republike Slovenije upravičena le v primeru, da banka in Republika Slovenija utrpita sorazmerne izgube pod enakimi pogoji, sledi ureditvi na ravni Evropske unije. Načelu sorazmernosti prav tako sledi določba, da se v primeru postopnega 23/37 zmanjševanja obveznosti kreditojemalca, za izpolnitev katere odgovarja kot porok Republika Slovenija, sorazmerno zmanjšuje tudi obveznost Republike Slovenije kot poroka. K 7. členu Člen kaže na naravo poroštva (ex lege, nepreklicno, brezpogojno in unovčljivo na prvi pisni poziv banke) in na način izpolnite poroštvene obveznosti (ki je urejen v 8. členu), ureja trajanje ukrepa ex lege poroštva Republike Slovenije in daje Vladi Republike Slovenije pooblastilo za sprejem podrobnejših omejitev poroštva. Člen določa tudi poroštveno kvoto oz. skupni znesek glavnic kreditnih pogodb, za katere velja poroštvo Republike Slovenije. Iz dostopnih podatkov o kreditiranju gospodarstva v Republiki Sloveniji izhaja, da skupni znesek glavnic kreditov ne presega 2 milijardi eurov. Vendar je pri tem treba upoštevati, da skupni znesek glavnic ne predstavlja potencialnega stroška Republike Slovenije v primeru unovčenja poroštev, temveč skupen obseg obveznosti kreditojemalcev, na katerega se nanaša poroštvo v višini, kot je za posamezno vrsto kreditojemalca določena z zakonom. Ob upoštevanju faktorjev poroštva (70% oz. 80 %) ocena potencialno unovčenih poroštev znaša 484,7 milijonov EUR. Člen vsebinsko ureja tudi zakonsko pooblastilo družbi SID – Slovenska izvozna in razvojna banka, d.d., Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: SID banka), da v njenem imenu in za njen račun opravlja vse posle v zvezi s poroštvom po tem zakonu. K 8. členu Skladno z Začasnim okvirjem, bi morale banke prednosti, ki jih pridobijo z državnim poroštvom, v največji možni meri prenesti na končne upravičence. Banka tako mora biti sposobna dokazati, da upravlja mehanizem, ki zagotavlja prenos prednosti v največji možni meri na končne upravičence – med drugim v obliki nižjih jamstvenih premij ali nižjih obrestnih mer. Premija za poroštvo Republike Slovenije bremeni kreditojemalca in se določi glede na vrsto podjetja in glede na čas trajanja kredita s poroštvom države. K 9. členu Člen določa možne načine prenosa terjatev in unovčitve poroštva. V primeru, da glede posameznega kredita še ni nastopil dogodek neplačila, kot je opredeljen v Uredbi (EU) št. 575/2013, lahko banka SID banki ponudi v odkup svojo terjatev do kreditojemalca v višini neplačanega nominalnega zneska glavnice posameznega kredita, v delu, ki je zavarovan s poroštvom Republike Slovenije. Če SID banka sprejme takšno ponudbo, obveznost izpolni z izročitvijo obveznice SID banke. Možnost takšnega instrumenta je pomembna tudi za primer, da bi se v bančnem sistemu znižala likvidnost in bi imele banke možnost, da zamenjajo kredite s poroštvom Republike Slovenije z obveznicami SID banke že v fazi, glede kredita s poroštvom Republike še niso izpolnjeni pogoji za unovčitev. V primeru, ko pa je na strani kreditojemalca nastopil dogodek neplačila in kreditojemalec ni poravnal dospele obveznosti iz kreditne pogodbe, ki je zavarovana s poroštvom Republike Slovenije, pa člen določa, da se poroštvena obveznost Republike Slovenije izpolni na dva možna načina. Poroštvena obveznost se primarno izpolni v denarju, predlog zakona pa omogoča tudi izdajo obveznic Republike Slovenije ali SID banke, a le v primeru, v kolikor bodo te izpolnjevale pogoje instrumenta, s katerim lahko banka zavaruje svojo obveznost do Evropske centralne banke. Predlog zakona tako določa, da se v primeru kreditojemalcev, ki se skladno z Uredbo 651/2014/EU uvrščajo med mikro, majhna ali srednja podjetja, unovčitev lahko izvede z izplačilom iz proračuna Republike Slovenije ali z izročitvijo obveznice Republike Slovenije. V primeru kreditojemalcev, ki se skladno z Uredbo 651/2014/EU uvrščajo med velika podjetja, pa z izplačilom iz proračuna Republike Slovenije ali z izročitvijo obveznice SID banke. Odločitev glede načina izvršitve poroštvene obveznosti je diskrecija Republike Slovenije, ki pri tem upošteva zlasti likvidnostne možnosti proračuna Republike Slovenije. Potrebno je poudariti, da se omenjena izdaja obveznic SID banke ali Republike Slovenije določa kot možnost. 24/37 Obveznice morajo biti namreč izdane ob upoštevanju pogojev Evropske centralne banke za financiranje finančnih institucij. V ta namen bo Vlada Republike Slovenije izdala uredbo v soglasju z Banko Slovenije, v kateri predpiše merila, pogoje in kriterije, skladno s katerimi se obveznice, izdane na podlagi tega zakona, štejejo kot sprejemljiv instrument, s katerim lahko banka zavaruje svojo obveznost do Evropske centralne banke. Uredba bo tudi predmet uradnega posvetovanja z Evropsko centralno banko. Člen določa tudi, da SID banka izroči obveznice na podlagi tega člena v protivrednosti nominalne vrednosti kredita, zmanjšani za morebitne že plačane obveznosti v skladu z določbami kreditne pogodbe, in stroški po tarifi SID banke za obdelavo zahteve za odkup kredita. Z izročitvijo obveznice SID banke nepreklicno in brezpogojno preidejo vse pravice, vključno z zavarovanji kredita, iz banke na SID banko. SID banka v treh delovnih dneh od prevzema kredita o tem obvesti kreditojemalca. Podrobnejši pogoji o odkupu kredita se določijo s pogodbo, ki jo skleneta SID banka in banka. Člen predvideva tudi posebno komisijo, sestavljeno iz predstavnikov SID banke ter Ministrstva za finance, ki bo presojala primere za izdajo obveznic SID banke, še posebej bo to pomembno v primeru, ko bodo banke ponudile kredite v odkup SID banki. Predvideni so torej trije instrumenti unovčitve poroštva. V prvi vrsti se poroštvo unovči v denarju, ki naslavlja kreditno in likvidnostno tveganje, z vidika proračuna Republike Slovenije pa je to najmanj ugoden način unovčitve poroštva. Predvideva pa se tudi možnost izdaje obveznice SID banke ali obveznice Republike Slovenije, v kolikor bodo te izpolnjevale pogoje Evropske centralne banke za financiranje finančnih institucij. V ta predlog zakona določa, da bo Vlada Republike Slovenije izdala uredbo v soglasju z Banko Slovenije, v kateri predpiše merila, pogoje in kriterije, skladno s katerimi se obveznice, izdane na podlagi tega zakona, štejejo kot sprejemljiv instrument, s katerim lahko banka zavaruje svojo obveznost do Evrosistema. Obveznica SID banke oziroma Republike Slovenije bi naslovila kreditno tveganje in kapital bank ter omogočila dodatno likvidnost v bančnem sistemu, z instrumentom se znižuje tudi strošek za proračun Republike Slovenije oziroma vpliv na dolg Republike Slovenije in poveča fleksibilnost financiranja Republike Slovenije.. K 10. členu Člen ureja vsebino vloge, ki jo banka, ki na podlagi tega zakona odobri kredit, posreduje SID banki. Dokumentacija mora biti takšna, da SID banki omogoči izvedbo nadzora nad izpolnjevanjem pogojev za izdajo poroštva po tem zakonu. Člen določa tudi 6 mesečni rok, v katerem mora banka nasloviti na SID banko zahtevo za izpolnitev poroštvene obveznosti, v primeru, da so nastopile okoliščine za unovčenje poroštva. Republika Slovenija poroštveno obveznost izpolni najkasneje v 15 delovnih dneh od prejema popolne zahteve za njeno izpolnitev, iz katere je razvidno, da je na strani kreditojemalca nastopil dogodek neplačila in da kreditojemalec ni poravnal dospele odložene obveznosti iz kreditne pogodbe, ki je zavarovana s poroštvom Republike Slovenije. Določa se tudi obveznost banke, da obvesti kreditojemalca o vloženi zahtevi za poroštvo v treh dneh po vložitvi. K 11. členu Člen ureja evidenco vseh prejetih popolnih zahtevkov bank za unovčenje poroštva za potrebe spremljanja porabe poroštvene kvote iz tega zakona, ki jo vodi SID banka. Ureja tudi postopek za SID banko v zvezi s plačilom poroštva ter v tem okviru vsebino poziva, s katerim SID banka pozove Ministrstvo za finance, da v zakonitem roku izvrši plačilo potrjenega zneska ali banki izroči obveznice Republike Slovenije oziroma obveznice SID banke v protivrednosti potrjenega zneska. K 12. členu 25/37 Člen ureja nadomestilo, ki za izvajanje vseh poslov v zvezi s poroštvi po tem zakonu pripada SID banki. Višina nadomestila bo določena v višini, ki bo pokrila stroške poslovanja SID banke v zvezi z izvajanjem poroštvenih poslov po tem zakonu. K 13. členu Člen določa odgovorno osebo za izterjavo posameznih terjatev iz naslova unovčenih poroštev v imenu Republike Slovenije ter za upravljanje prevzetih terjatev v primeru izdaje obveznice SID banke. Za izterjavo oziroma upravljanje terjatev bo odgovorna SID banka, tudi v primeru, če bo SID banka upravljanje oziroma izterjavo terjatev sporazumno prenesla na banko. Člen ureja tudi postopek za banko v primeru, ko je nad kreditojemalcem uveden postopek zaradi insolventnosti ali postopek likvidacije, z namenom, da se zagotovi učinkovita izterjava terjatev, ki je bila zavarovana s poroštvom Republike Slovenije, in je bilo poroštvo izplačano. K 14. členu Člen določa prepoved izplačila dobička, nagrad za poslovno uspešnost ter nekaterih drugih finančnih obveznosti za kreditojemalca, ki mu bo banka odobrila kredit s poroštvom Republike Slovenije po tem zakonu. Poroštva Republike Slovenije po tem zakonu so namreč namenjena za kreditiranje tistih oseb, ki se soočajo s težavami pri zagotavljanju likvidnosti zaradi posledic epidemije COVID-19, zato se utemeljeno pričakuje, da bo odpravljanju teh posledic tudi sama namenila vsa razpoložljiva sredstva, vključno razpoložljiv dobiček tekočega in preteklih let. K 15. členu Člen ureja razloge za prenehanje poroštva, izdanega po tem zakonu. Za odobritev kredita zakon določa pogoje tako v zvezi s kreditom kot tudi kreditojemalcem. Za presojo izpolnjevanja teh pogojev je v postopku odločanja o odobritvi kredita, zavarovanega s poroštvom Republike Slovenije, odgovorna banka. Poroštvo, izdano po tem zakonu, bo prenehalo tudi v primeru, ko banka naknadno ugotovi, da je kreditojemalec v vlogi navajal lažne podatke. Ker v tem primeru ne gre za kršitve, ki bi nastale na strani banke (opustitev dolžnosti skrbnega pregleda vseh podatkov in informacij o kreditojemalcu), bo banka za te primere lahko v kreditni pogodbi uredila, na kakšen način bo kreditojemalec nosil posledice prenehanja poroštva (regresni zahtevek do kreditojemalca). Vse določbe glede prenehanja poroštva po tem členu veljajo tudi v primeru izročitve obveznic Republike Slovenije in SID banke. Obveznost iz naslova obveznic ne preneha. Republiki Sloveniji in SID banki je banka dolžna vrniti znesek enak obveznosti izdajatelja obveznice z zamudnimi obrestmi od dneva izročitev obveznice . K 16. členu S tem členom se regresnim terjatvam Republike Slovenije do kreditojemalcev iz naslova unovčenja poroštev in terjatvam bank iz naslova kreditnih obveznosti v delu, v katerem predstavljajo nezavarovane terjatve, določa status prednostnih terjatev po zakonu, ki ureja finančno poslovanje, postopke zaradi insolventnosti in prisilno prenehanje. S tem se v primeru, ko je nad kreditojemalcem uveden postopek zaradi insolventnosti ali postopek likvidacije, zagotovi večja možnost (vsaj delnega) poplačila navedenih terjatev. K 17. členu Člen določa zakonsko podlago za izdajo podzakonskega predpisa vlade, s katerim bodo določena podrobnejša pravila v zvezi z izvrševanjem določb tega zakona. V tej uredbi bo vlada (s soglasjem Banke Slovenije) predpisala tudi merila, pogoje in kriterije, skladno s katerimi se obveznice, izdane na podlagi tega zakona, štejejo kot sprejemljiv instrument, s katerim lahko banka zavaruje svojo obveznost do Evropske centralne banke. K 18. členu 26/37 Člen ureja dopolnitev Zakon o Slovenski izvozni in razvojni banki tako, da se sistemizira in poudari proticiklična funkcija SID banke in sicer tako, da se ciklično vrzel opredelili kot eno izmed oblik tržne vrzeli. K 19. členu S predlaganim členom se na drugačen način uredijo pogoji za člana uprave SID banke. Razlog za predlagano spremembo je, da so pogoji za opravljanje funkcije člana uprave banke po veljavnem zakonu, ki ureja bančništvo, strožji od pogojev, kot so veljali v času uveljavitve Zakona o Slovenski izvozni in razvojni banki. Zaradi tega, dodatni pogoji za člana uprave SID banke niso več potrebni. K 20. členu Predlagan člen ureja spremenjen način oblikovanja predloga Vladi Republike Slovenije za člane nadzornega sveta SID banke, in sicer, da jih Vlada Republike Slovenije imenuje šest na predlog ministra, pristojnega za finance, in enega na predlog ministra, pristojnega za gospodarstvo. Veljavna ureditev je vsebinsko neustrezna z vidika obravnave EUROSTAT, saj besedna zveza »predstavnik ministrstva« kaže na neposreden vpliv države organ nadzora SID banke. K 21. členu Namen spremembe tega člena je odpraviti različno tolmačenje tretjega odstavka tega člena glede števila izvajanj obveznega pobota, ki jih AJPES lahko izvede v enem mesecu, pri čemer gre za odpravo omejitve pri dosedanji dikciji tretjega odstavka na zgolj enkratno izvajanje obveznega pobota v posameznem mesecu. Direktor AJPES ima takšno pooblastilo na podlagi 17. točke 4. odstavka Sklepa o ustanovitvi AJPES. K 22. členu V tretjem odstavku 22. člena Zakona o javnih skladih je navedeno: ”Če direktor poda odstopno izjavo ali mu poteče mandat, mora predsednik nadzornega sveta izvesti vse postopke za imenovanje novega direktorja najmanj 90 dni pred potekom odpovednega roka oziroma mandata direktorja javnega sklada.” Ker je zaradi razmer, ki prepovedujejo oziroma omejujejo zbiranje ljudi, oteženo izpeljati postopek imenovanja direktorja javnega sklada, se spreminja drugi odstavek 22. člena Zakona o javnih skladih, in sicer tako, da se med razloge, ki ustanovitelju dovoljujejo za direktorja pooblastiti člana nadzornega sveta tudi v primeru, če direktorju poteče mandat ali odstopi. Poleg tega se mandat takšnega pooblastila iz 90 dni podaljšuje na 12 mesecev. K 23. členu S predlaganim členom se opredeljuje postavka COVID-19. Razlog za posebno opredelitev navedene postavke je predvsem v tem, da bodo ukrepi za omilitev epidemije financirali zgolj iz postavk z imenom COVID-19. Na ta način bo mogoče jasno ugotoviti vse izdatke, ki so vezani na epidemijo. K 24. členu S predlaganim členom se zgolj odpravlja redakcijska napaka storjena pri sprejemanju Zakona o izvrševanju proračuna za leti 2020 in 2021. K 25., 26. in 27. členu: Uporabniki oziroma predlagatelji finančnih načrtov ne morejo samostojno odločati o prerazporeditvah pravic porabe s, na in med postavkami COVID-19. O tem lahko odloča le vlada, ki o tem tudi mesečno obvešča državni zbor. Na ta način bo dosežena transparentna poraba proračunski sredstev za odpravo oziroma omilitev posledic epidemije nalezljive bolezni SARS CoV-2 (COVID-19). K 28. členu Peti odstavek opredeljuje, da se proračunski uporabniki vključeni v sistem EZR države lahko zadolžujejo v sistemu EZR države tudi za obdobje treh let vendar samo za izvajanje projektov financiranih iz sredstev EU. Do sedaj so imeli proračunski uporabniki zgolj možnost likvidnostnega 27/37 oziroma kratkoročnega zadolževanja pri upravljavcu sredstev sistema EZR države. Zaradi potreb proračunskih uporabnikov se sedaj možnost zadolževanja proračunskih uporabnikov pri upravljavcu sredstev sistema EZR države podaljšuje na tri leta, vendar zgolj za namen izvajanja projektov financiranih iz sredstev EU. Iz prakse izhaja, da projekti financirani iz sredstev EU trajajo povečini več let, zato je podaljšanje ročnosti smiselno. V povezavi s predlaganim šestim odstavkom se sledi potrebam tistih posrednih uporabnikov proračuna države, ki še niso vključeni v sistem enotnega upravljanja. Z vključitvijo posrednih uporabnikov proračuna države v sistem enotnega upravljanja s prostimi denarnimi sredstvi bi ti pridobili takoj pridobili možnost do najemanja posojil, posledično pa bi se jim zmanjšale likvidnostne težave. V nasprotnem primeru je treba celoten postopek po posameznem posrednem uporabniku proračuna reševati po rednem postopku kar, pomeni, da je treba za vsakega na podlagi njegove vloge pripraviti Odredbo o določitvi roka za vključitev v sistem enotnega upravljanja s prostimi denarnimi sredstvi in jo tudi objaviti v Uradnem listu Republike Slovenije. K 29. členu S predlaganim členom se iz razloga povečevanja izdatkov za omilitev epidemije določa tudi povečanje obsega dopustnega zadolževanja države. Znesek dodatne zadolžitve države se določa na način, ki sledi ureditvi v 12. členu zakona in se določa tako, da ne sme presegati razlike med izdatki, ki so bili načrtovani v sprejetem proračunu države, in najvišjim obsegom izdatkov za državni proračun, ki ga je državni zbor določil s sprejemom spremembe okvira za državni proračun za leto 2020 v skladu s prvim odstavkom 13. člena ZFisP. Kljub temu da znesek dodatne zadolžitve v predlaganem členu ni določen nominalno, je mogoče iz zakonskega dejanskega stanja nedvomno ugotoviti, kakšne bodo bodoče obveznosti države in kakšen namen se uresničuje z zadolževanjem. K 30. členu S predlaganim členom se določa, da Ministrstvo za finance lahko samostojno prerazporedi pravice porabe iz naslova dodatnega zadolževanja na postavko COVID 19, v okviru podprograma 230401 – Sredstva za financiranje epidemije COVID-19. Ob upoštevanju, da se bo država dodatna zadolžila izključno za omilitev posledic epidemije, se bodo sredstva za ta namen zagotavljala izključno na posebnem programu saj bo le na ta način mogoče zagotoviti transparentnost porabe. K 31. členu Ukrepi na področju omilitve epidemije zajemajo tudi poroštva države, posledično je treba znesek dopustnih poroštev povečati. K 32. členu S predlaganim členom se povečuje višina povprečnine za občine K 33. členu S predlaganim členom se v zakon umeščajo novi členi Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2020 in 2021, in sicer 67.a, 67.b in 67.c člen. 67.a člen Z uveljavitvijo tega zakona se zaradi epidemije v proračunu zagotavljajo sredstva za financiranje ukrepov sprejetih za omilitev posledic epidemije. Zato se za ta namen v politiki 23 – Intervencijski programi in obveznosti, odpre glavni program 2304 – Sredstva za financiranje epidemij, znotraj navedenega glavnega programa pa podprogram 230401 – Sredstva za financiranje epidemije COVID19. Sredstva za financiranje epidemije se na podprogramu 230401 – Sredstva za financiranje epidemije COVID-19 uporabljajo izključno za namene povezane z epidemijo. Zato je skladno s 13. členom tega zakona tudi vse odhodke in pravice porabe pred uveljavitvijo tega zakona potrebno prenesti oz. preknjižiti v ta nov podprogram 230401 – Sredstva za financiranje epidemije COVID-19 na postavke COVID-19. 28/37 67.b. člen Postavke, ki v svojem nazivu vsebujejo besedno zvezo »COVID-19«, so postavke, ki se odpirajo in posledično na njih zagotavljajo pravice porabe za odpravo oziroma omilitev posledic epidemije nalezljive bolezni SARS CoV-2 (COVID-19). Določba daje ministrstvu možnost, da lahko takoj, ko je potrebno postavke odpre. Zagotavljanje sredstev na teh postavkah potrjuje vlada s sklepom, in se na ta način tudi posredno seznani z odprtjem postavke pri posameznem proračunskemu uporabniku. K 67.c členu Ob upoštevanju obsežnosti epidemije in povečanih izdatkov za njeno omilitev je bilo nujno potrebno določiti, da se določeni dokumenti, katerih priprava je smiselna in potrebna v normalnih razmerah, v letih 2020 in 2021 ne pripravljajo oziroma da se pripravljajo v omejen obsegu. K 34. členu Slovenija je 12. marca ob 18. uri na podlagi 7. člena Zakona o nalezljivih boleznih zaradi naraščanja števila primerov okužb s koronavirusom razglasila epidemijo. Aktiviran je tudi državni načrt. Podlaga za razglasitev epidemije je strokovno mnenje NIJZ. S tem sledimo razglasitvi pandemije Svetovne zdravstvene organizacije. Zaradi navedenega, poteka in širjenja bolezni ter vseh nadaljnjih ukrepov so se določene gospodarske družbe in posamezniki, ki opravljajo gospodarsko dejavnost, znašli v težkem in nezavidljivem položaju. Upravljavci nepremičnin v lasti Republike Slovenije in samoupravne lokalne skupnosti oddajajo v najem nepremičnine, ki jih začasno ne potrebuje noben upravljavec ali uporabnik, v skladu z določili Zakona o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti. Slednji zakon ne določa možnosti oprostitve plačila najemnine v določenem časovnem obdobju, ne glede na razlog ali situacijo. Zaradi širjenja bolezni in sprejetih ukrepov najemniki določenih poslovnih prostorov ne smejo uporabljati in v njih izvajati svojo gospodarsko dejavnost, poslovanje v določenih pa je onemogočeno ali negospodarno. V skladu z veljavno zakonodajo oprostitev plačevanja najemnine v določenem obdobju zaradi širitve bolezni oziroma v obdobju razglašene epidemije ni dopustna. Edina možnost trenutno je, da najemniki v primeru, da tega ne zmorejo, prenehajo s plačevanjem najemnine, upravljavec pa neplačane najemnine ne izterja z izvršbo. Kot pomoč izčrpanemu gospodarstvu je smiselno in predvsem enako za vse, da se v času od razglasitve epidemije pa do prenehanja ukrepov, sprejetih zaradi širjenja COVID-19, najemnike, ki najemajo poslovne stavbe ali poslovne prostore v lasti Republike Slovenije in v lasti samoupravnih lokalnih skupnosti in v katerih zaradi ukrepov države in zaradi širjenja bolezni opravljanje gospodarske dejavnosti ni dopustno ali pa je bistveno otežkočeno, oprosti plačila oziroma dopusti možnost oprostitve plačila najemnine, kar pa ne zadeva kritja obratovalnih stroškov. K 35. členu Vse postavke z oznako COVID-19, ki jih je vlada odprla v času do uveljavitve tega zakona in zagotovila pravice porabe za financiranje omilitve epidemije, je potrebno v 30 dneh po uveljavitvi tega zakona prenesti v podprogram 230401 – Sredstva za financiranje epidemije COVID-19. Prenesti je potrebno tudi vse ostale pravice porabe, ki so se do uveljavitve tega zakona zagotavljale za financiranje omilitve epidemije na obstoječih postavkah, na ustrezne postavke COVID-19 v podprogram 230401 – Sredstva za financiranje epidemije COVID-19. Hkrati se uporabnike proračuna zaveže, da vse izdatke, ki so nastali za financiranje omilitve epidemije v proračunu države pred uveljavitvijo tega zakona v 30 dneh po uveljavitvi tega zakona, preknjižijo na postavke COVID-19 v podprogramu 230401 – Sredstva za financiranje epidemije COVID-19. K 36. členu S predlaganim členom se sledi potrebam tistih posrednih uporabnikov proračuna, ki še niso vključeni v sistem enotnega upravljanja. Z vključitvijo posrednih uporabnikov proračuna v sistem enotnega upravljanja s prostimi denarnimi sredstvi bi ti pridobili takoj pridobili možnost do najemanja posojil, posledično pa bi se jim zmanjšale likvidnostne težave. V nasprotnem primeru je treba celoten postopek po posameznem posrednem uporabniku proračuna reševati po rednem postopku kar 29/37 pomeni, da je treba za vsakega posrednega uporabnika proračuna na podlagi njegove vloge pripraviti Odredbo o določitvi roka za vključitev v sistem enotnega upravljanja s prostimi denarnimi sredstvi in jo tudi objaviti v Uradnem listu Republike Slovenije. K 37. členu S predlaganim členom se določa, da se zvišanje povprečnine za občine upošteva za celo leto, hkrati pa se določa tudi datum, do katerega se občinam poravna razlika prihodkov za nazaj. K 38. členu Člen določa, da vlada v treh mesecih po uveljavitvi tega zakona sprejme podzakonski akt oziroma uredbo, v kateri predpiše merila, pogoje in kriterije, skladno s katerimi se obveznice, izdane na podlagi tega zakona, štejejo kot sprejemljiv instrument, s katerim lahko banka zavaruje svojo obveznost do Evropske centralne banke. K 39. členu Člen določa rok za uveljavitev tega zakona. Določitev krajše vacatio legis od običajne je ustrezna, če so izdaja, objava in začetek učinkovanja predpisa nujni. Kratki roki do uveljavitve predpisa se praviloma in v stabilnem pravnem redu uporabijo samo izjemoma, med drugim tudi zaradi nenadnega nastanka okoliščin, ki zahtevajo nujno ukrepanje. V skladu z Ustavo Republike Slovenije, ki določa, da morajo biti zakoni in drugi predpisi objavljeni, preden začnejo veljati, in ob upoštevanju okoliščin sprejetja predlaganega zakona, ki terjajo nujno in hitro ukrepanje države, se predlaga začetek veljavnosti predloga zakona že naslednji dan po njegovi objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Zakon določa, da se poroštvo Republike Poroštvo po tem zakonu lahko izda za kredite, ki bodo sklenjeni najkasneje do 31. 12. 2020, torej gre za časovno omejen interventni ukrep. Zato se s tem členom določa tudi, da lahko vlada predlaga Državnemu zboru spremembo, dopolnitev ali podaljšanje veljavnosti ukrepov iz tega zakona v celoti ali v njegovih posamičnih delih v primeru sprememb ali dopolnitev relevantnih določb Začasnega okvirja ali če oceni, da to utemeljujejo spremenjene razmere. 30/37 IV. PREDLOG ZAKONA RAZVELJAVLJA OZ. POSEGA V DOLOČBE VELJAVNIH ZAKONOV 1. ZAKON O SLOVENSKI IZVOZNI IN RAZVOJNI BANKI 11. člen (področje izvajanja dejavnosti banke) (1) SID banka pri izvajanju pooblastila iz 2. člena tega zakona podpira ekonomske, strukturne, socialne in druge politike tako, da opravlja predvsem finančne storitve na segmentih, kjer nastajajo oziroma so ugotovljene tržne vrzeli, in sicer zlasti na področjih: a) mednarodnih gospodarskih poslov in mednarodnega gospodarskega sodelovanja, zlasti z namenom spodbujanja dolgoročnih poslovnih transakcij, ki udeležencem omogočajo vstop in poslovanje na tujih trgih, vključno s podporo povezanim uvoznim transakcijam, pripravi na mednarodne gospodarske posle, investicijam in spodbudam za trajnostno rast izvoza in internacionalizacijo gospodarstva ter aktivnosti z namenom spodbujanja oziroma izvajanja poslov po koncesijskih pogojih in spodbujanja skupnega nastopa na tretjih trgih z domačimi, tujimi ali mednarodnimi subjekti; b) gospodarstva, s posebnim poudarkom na malih in srednje velikih podjetjih, podjetništvu in tveganemu kapitalu, predvsem z namenom financiranja podjetniških projektov v vseh fazah razvoja, uvajanja novih finančno zavarovalnih shem, ustvarjanja možnosti za ustanavljanje novih podjetij in vključevanja v naloge in programe izvajalcev podjetniškega, inovativnega in finančnega okolja; c) raziskav in razvoja ter inovacij, zlasti z namenom spodbujanja konkurenčnosti in razvoja v okviru raziskovalnih in razvojnih programov, promocije inovativnosti in pospeševanja raziskovalne in razvojne dejavnosti ter prenosa znanja in zagotavljanja različne podpore nosilcem projektov za razvoj izdelkov, proizvodnih procesov in storitev; d) izobraževanja, zlasti z namenom spodbujanja in izboljševanja nivoja izobrazbe, znanj in upravljanja znanj ter spodbud potrebnim prekvalifikacijam ter pridobivanja specifičnih znanj; e) zaposlovanja, med drugim z namenom zagotavljanja spodbud podjetjem za zaposlovanje oseb specializiranih kvalifikacij in znanj, potrebnih za njihovo rast ali prekvalifikacijo posameznikov; f) varovanja okolja in energetske učinkovitosti, zlasti z namenom financiranja in spodbujanja ukrepov za varstvo narave, ustreznega ravnanja z odpadki, ustrezne rabe naravnih dobrin, pospeševanja naložb v infrastrukturo varstva okolja, izrabe obnovljivih virov energije in učinkovite rabe energije; g) regionalnega razvoja, zlasti z namenom zagotavljanja skladnega razvoja na državni, regionalni in lokalni ravni, zmanjševanja razlik v gospodarski razvitosti in drugih aktivnostih, kjer se lahko povezuje z drugimi osebami, ki so dejavne in namenjene doseganju javnih ciljev na področju regionalnega razvoja in razvoja podeželja in pri tem uporabljajo različne kombinirane instrumente finančnega inženiringa; h) stanovanjskem, zlasti z namenom zagotavljanja ustrezne stanovanjske oskrbe in spodbujanja stanovanjske gradnje, prenove in vzdrževanja stanovanj in stanovanjskih hiš določenim kategorijam prebivalstva, skupaj z zagotavljanjem okolja in pogojev, ki omogočajo ustrezne bivalne razmere; i) gospodarske in javne infrastrukture, občinskega in pokrajinskega razvoja, zlasti z namenom izboljšanja logistične, komunalne in druge infrastrukture in poleg tega izvaja jamstvene, finančne in javno zasebno partnerske sheme za izgradnjo te infrastrukture npr. za obnovo in razvoj ter prenovo mest itd; j) SID banka poleg izvajanja dela tehnično-operativnih del sodeluje pri financiranju razvojnih projektov, ki se izvajajo v državah v razvoju. (2) Pri izvajanju nalog iz prejšnjega odstavka SID banka upošteva prakso, usmeritve in cilje spodbujevalne politike ter strategije razvoja Republike Slovenije in EU. 31/37 (3) SID banka lahko opravlja dejavnosti po tem zakonu v zvezi s sredstvi skladov EU in drugimi sredstvi evropskega proračuna ter v povezavi z različnimi kombiniranimi instrumenti finančnega inženiringa. (4) Glede na pomen svojega delovanja ima pri izvajanju svojih dejavnosti SID banka kot pooblaščena institucija po tem zakonu pravico do brezplačnega dostopa, vpogleda in neposrednega dnevnega elektronskega pridobivanja podatkov, potrebnih za izvajanje tega člena in poslov v imenu in za račun Republike Slovenije po ZZFMGP:  posameznih in zbira finančnih podatkov, ki so jih pravne osebe in samostojni podjetniki dolžni pošiljati pristojnim organizacijam,  podatkov iz poslovnega in drugih registrov, ki jih vodijo Agencija za javnopravne evidence in storitve, Statistični urad Republike Slovenije ali sodišča,  statističnih in drugih podatkov ministrstev in drugih državnih organov ter Banke Slovenije, ki so potrebni za izvajanje dejavnosti SID banke in glede katerih SID banka izkaže utemeljen interes. (5) Podrobnejši nabor podatkov iz prejšnjega odstavka se določi v predpisu Vlade Republike Slovenije na predlog ministrstva, pristojnega za finance. 18. člen (organi) (1) Član uprave SID banke mora poleg pogojev, določenih z zakonom, ki ureja bančništvo, izpolnjevati tudi naslednje pogoje:  imeti mora najmanj petnajstletne delovne izkušnje, od tega najmanj sedemletne izkušnje pri vodenju ali nadzoru nad vodenjem poslov družbe primerljive velikosti in dejavnosti kot SID banka oziroma drugih primerljivih poslov,  imeti mora ustrezno strokovno znanje s področja dejavnosti SID banke ali posameznih strokovnih področjih, ki jih vodi. (2) Člane uprave SID banke imenuje nadzorni svet med kandidati, ki se prijavijo na javni razpis za člana uprave. (3) Nadzorni svet SID banke ima sedem članov. (4) Člane nadzornega sveta SID banke imenuje Vlada Republike Slovenije:  pet članov kot predstavnike strokovne javnosti na predlog ministra, pristojnega za razvoj in evropske zadeve,  enega člana kot predstavnika ministrstva, pristojnega za finance, na predlog ministra, pristojnega za finance,  enega člana kot predstavnika ministrstva, pristojnega za gospodarstvo, na predlog ministra, pristojnega za gospodarstvo. 2. ZAKON O PREPREČEVANJU ZAMUD PRI PLAČILIH 26. člen (upravljavec obveznega večstranskega pobota) (1) Upravljavec obveznega večstranskega pobota je Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve (v nadaljnjem besedilu: AJPES). (2) Upravljavec lahko hkrati z obveznim večstranskim pobotom izvede tudi prostovoljni večstranski pobot. 32/37 (3) Upravljavec zagotavlja obvezni večstranski pobot enkrat mesečno. 3. ZAKON O JAVNIH SKLADIH 22. člen (predčasna razrešitev in potek mandata direktorja) (1) Direktor je lahko predčasno razrešen:  če poda pisno odstopno izjavo,  če ustanovitelj ne sprejme letnega poročila javnega sklada, ker meni, da so navedbe direktorja v letnem poročilu netočne ali zavajajoče oziroma dajejo napačno sliko stanja sklada, te domneve pa potrdi Računsko sodišče ali pooblaščeni revizor, ki ga posebej za ta namen imenuje ustanovitelj,  če ni izpolnjeval obveznosti, ki mu jih nalagata zakon in akt o ustanovitvi javnega sklada, ali ni izpolnil cilja oziroma ciljev, določenih v poslovnem in finančnem načrtu javnega sklada. (2) Če direktor umre, postane poslovno nesposoben ali je razrešen iz krivdnih razlogov, opravlja njegovo funkcijo do imenovanja novega direktorja predsednik nadzornega sveta ali član nadzornega sveta, ki ga za to pooblasti ustanovitelj, vendar najdlje 90 dni. V času, ko član nadzornega sveta opravlja funkcijo direktorja, mu miruje članstvo v nadzornem svetu. (3) Če direktor poda odstopno izjavo ali mu poteče mandat, mora predsednik nadzornega sveta izvesti vse postopke za imenovanje novega direktorja najmanj 90 dni pred potekom odpovednega roka oziroma mandata direktorja javnega sklada. 4. ZAKON O IZVRŠEVANJU PRORAČUNOV REPUBLIKE SLOVENIJE ZA LETI 2020 IN 2021 2. člen (pomen uporabljenih pojmov) (1) Izrazi iz 3. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11 – uradno prečiščeno besedilo, 14/13 – popr., 101/13, 55/15 – ZFisP, 96/15 – ZIPRS1617 in 13/18; v nadaljnjem besedilu: ZJF) imajo v tem zakonu enak pomen. (2) Izrazi, uporabljeni v tem zakonu, pomenijo: 1. »proračun« pomeni proračun Republike Slovenije, spremembe proračuna Republike Slovenije in rebalans proračuna Republike Slovenije; 2. »veljavni proračun« je sprejeti proračun tekočega leta z vključenimi spremembami, nastalimi z izvrševanjem proračuna; 3. »veljavni načrt razvojnih programov« je sprejeti načrt razvojnih programov, ki izkazuje spremembe, nastale z izvrševanjem proračuna v tekočem letu, in tiste spremembe v naslednjih letih, ki so nastale zaradi sprememb z izvrševanjem proračuna tekočega leta; 4. »predlagatelji finančnih načrtov« so predlagatelji finančnih načrtov, ki so tako določeni v drugem odstavku 19. člena ZJF, in drugi samostojni neposredni uporabniki, ki so zajeti v navedenem členu ZJF, pa niso navedeni v drugem odstavku 19. člena ZJF; 5. »politike« so področja, na katerih država deluje in pomenijo zaokrožene celote glavnih programov s skupnimi splošnimi cilji ter na katera so, upoštevaje delovna področja neposrednih uporabnikov, razvrščeni odhodki in izdatki v finančnih načrtih neposrednih uporabnikov; 6. »glavni programi« so ožja področja znotraj politike, ki sledijo skupnim specifičnim ciljem; 7. »podprogrami« so podrobneje razdelani glavni programi in pomenijo zaokroženo celoto vsebinsko komplementarnih dejavnosti, ki pripomorejo k doseganju skupnih pričakovanih rezultatov; 33/37 8. »projekt« je ekonomsko nedeljiva celota aktivnosti, z natančno določeno tehnično-tehnološko funkcijo in jasno opredeljenimi cilji. Projekt ima vnaprej določeno trajanje, ki je omejeno z datumom začetka in konca; 9. »ukrep« je skupek različnih medsebojno usklajenih dejanj, ki pomenijo določeno programsko zaključeno celoto in ki pripomorejo k doseganju skupnih neposrednih učinkov; 10. »skupina projektov« je sestavljena iz več projektov, ki se bodo izvajali v določenem časovnem obdobju z namenom doseganja skupnih neposrednih učinkov; 11. »evidenčni projekt« je načrt financiranja še nedoločenih projektov, za katere so znani cilji in namen, vendar v načrt razvojnih programov (v nadaljnjem besedilu: NRP) še niso uvrščeni; 12. »proračunska postavka« (v nadaljnjem besedilu: postavka) je del enega podprograma enega neposrednega uporabnika in izkazuje obseg pravic porabe; 13. »proračunska vrstica« je postavka – konto, ki v skladu predpisanim kontnim načrtom določa ekonomski namen izdatkov postavke in je skupaj z ukrepom oziroma projektom temeljna enota za izvrševanje proračuna; 14. »pravica porabe« je pravica neposrednega uporabnika, na podlagi katere prevzema obveznosti v breme sredstev na določeni proračunski vrstici; 15. »obveznosti v breme proračunov prihodnjih let« so obveznosti, ki zapadejo v plačilo v breme proračunov prihodnjih let ter so prevzete v skladu z 51. členom ZJF in tem zakonom; 16. »prejeta sredstva za financiranje skupnih evropskih politik« so prihodki, ki jih država prejme iz Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: EU), in druga sredstva iz proračuna EU (v nadaljnjem besedilu: namenska sredstva EU) za skupno kmetijsko in ribiško politiko, kohezijsko politiko in evropsko teritorialno politiko ter izvajanje drugih politik (v nadaljnjem besedilu: skupne evropske politike); 17. »sredstva kohezijske politike« so sredstva proračuna EU in namenska sredstva proračuna za slovensko udeležbo, namenjena izvajanju kohezijske politike; 18. »sredstva Solidarnostnega sklada EU« so finančna pomoč, ki pomeni finančni prispevek EU in je namenjena financiranju ukrepov odprave posledic po večji naravni nesreči, ki je prizadela državo članico; 19. »postavke namenskih sredstev EU« so tiste, na katerih se zagotavljajo pravice porabe za financiranje programov skupnih evropskih politik 20. »postavke kohezijske politike« so tiste, na katerih se zagotavljajo pravice porabe za financiranje kohezijske politike in tiste postavke slovenske udeležbe, na katerih se zagotavljajo pravice porabe za sofinanciranje kohezijske politike; 21. »sredstva za preneseno izvrševanje nalog« so prihodki iz proračuna EU, ki jih Republika Slovenija prejme za izvajanje nalog v interesu EU; 22. »postavke za preneseno izvrševanje nalog« so postavke, na katerih se zagotavljajo pravice porabe za financiranje programov, ki jih izvaja Republika Slovenija po nalogu in v interesu EU; 23. »namenska sredstva finančnih mehanizmov« so prihodek, ki ga država prejme na podlagi pogodbe, sklenjene med Republiko Slovenijo in državo, ki je donatorica in ni članica EU, za namen, kot ga ta določi; 24. »postavke namenskih sredstev finančnih mehanizmov« so postavke, na katerih se zagotavljajo pravice porabe za financiranje programov na podlagi pogodb, sklenjenih med Republiko Slovenijo in državami, ki niso članice EU; 25. »plačni konti« so konti iz podskupine kontov 400 – Plače in drugi izdatki zaposlenim ter 401 – Prispevki delodajalcev za socialno varnost; 26. »organ upravljanja« je tisti neposredni uporabnik, ki je odgovoren za področje kohezijske politike ali za področje sklada za evropsko pomoč najbolj ogroženim ali za področje razvoja podeželja in skupne ribiške politike; 27. »postavke slovenske udeležbe« so tiste, s katerimi se zagotavljajo pravice porabe za sofinanciranje programov skupnih evropskih politik, za sredstva finančnih mehanizmov in za sofinanciranje programov donacij; 34/37 28. »TARGET« je sistem za medbančni prenos sredstev v eurih v EU. Sistem pripomore k združevanju in stabilnosti euro finančnih trgov. Slovenske kreditne institucije pri poslovanju prek sistema TARGET upoštevajo urnik delovanja sistema TARGET; 29. »obratna sredstva« so zaloge materiala, nedokončane proizvodnje, proizvodov in trgovskega blaga ter stroški dela; 30. »investicija« je vsak izdatek finančnih sredstev za nabavo zemljišča, zgradbe, proizvajalne opreme in preostalih opredmetenih osnovnih sredstev. 31. »partnersko sodelovanje v času priprav in izvedbe predsedovanja Republike Slovenije Svetu EU 2021« je razmerje med partnerjem in Republiko Slovenijo, za potrebe izvedbe posebnega vladnega projekta Predsedovanje Republike Slovenije Svetu Evropske unije 2021, v katerem imata oba udeleženca medsebojno korist. 22. člen (namenski prejemki proračuna) Namenski prejemki v računu finančnih terjatev in naložb so v skladu s 1. točko drugega odstavka 74. člena ZJF: 1. glavnice vrnjenih posojil, danih za sanacijo podjetij in gospodarstva na podlagi 7. člena Zakona o uporabi sredstev, pridobljenih iz naslova kupnine na podlagi Zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij (Uradni list RS, št. 45/95, 34/96, 60/99 – ZSRR, 22/00 – ZJS, 67/01 in 47/02; v nadaljnjem besedilu: ZUKLPP). Ti prejemki se v letih 2018 in 2019 do višine pravic porabe, predvidenih v finančnem načrtu ministrstva, ki je pristojno za sanacijo zadevnih podjetij in gospodarstva, v sprejetem proračunu uporabijo za izdatke za enak namen kot prvotno; 2. kupnine od prodaje kapitalskih naložb, ki se v proračun za leto 2018 in za leto 2019 vplačajo na podlagi ZUKLPP in se uporabijo za namene, določene v navedenem zakonu; 3. kupnine od prodaje kapitalskih naložb na podlagi tretjega odstavka 79. člena Zakona o Slovenskem državnem holdingu (Uradni list RS, št. 25/14; v nadaljnjem besedilu: ZSDH-1) se uporabijo za namene, določene v navedenem zakonu. 24. člen (prerazporeditve pravic porabe, o katerih odločajo neposredni uporabniki) (1) Neposredni uporabnik lahko v svojem finančnem načrtu samostojno in brez omejitev prerazporeja pravice porabe v okviru istega podprograma. (2) Neposredni uporabnik lahko v svojem finančnem načrtu prerazporeja pravice porabe med podprogrami v okviru glavnega programa, pri čemer skupno povečanje ali zmanjšanje posameznega podprograma ne sme presegati 10 odstotkov podprograma tega neposrednega uporabnika, in med glavnimi programi, pri čemer skupno povečanje ali zmanjšanje posameznega glavnega programa ne sme presegati 5 odstotkov glavnega programa tega neposrednega uporabnika v sprejetem proračunu. (3) Ne glede na prvi in drugi odstavek tega člena neposredni uporabnik ne sme samostojno odločati o prerazporeditvah pravic porabe s in na postavke slovenske udeležbe, s in na postavke namenskih sredstev EU, s in na postavke namenskih sredstev finančnih mehanizmov, s in na postavke v podprogramu 030104 – Predsedovanje Svetu EU ter s plačnih kontov in na plačne konte integralnih postavk, razen med plačnimi konti integralnih postavk v obsegu iz prvega in drugega odstavka tega člena. (4) Ne glede na prvi, drugi in tretji odstavek tega člena lahko neposredni uporabnik odloča o prerazporeditvah pravic porabe na plačne konte do višine 2 odstotkov sprejetega proračuna na plačnih kontih s kontov iz podskupine kontov »Izdatki za blago in storitve«. 25. člen 35/37 (prerazporeditve pravic porabe, o katerih odloča predlagatelj finančnih načrtov) (1) Predlagatelj finančnih načrtov lahko odloča o prerazporeditvah pravic porabe znotraj istega podprograma v okviru finančnih načrtov neposrednih uporabnikov, ki so v njegovi pristojnosti. (2) Predlagatelj finančnih načrtov lahko odloča o prerazporeditvah med podprogrami v okviru glavnega programa brez omejitev in med glavnimi programi, pri čemer skupno povečanje ali zmanjšanje posameznega glavnega programa ne sme presegati 5 odstotkov glavnega programa tega predlagatelja v sprejetem proračunu v okviru finančnih načrtov neposrednih uporabnikov, ki so v njegovi pristojnosti. (3) Ne glede na prvi in drugi odstavek tega člena predlagatelj finančnega načrta ne sme samostojno odločati o prerazporeditvah pravic porabe s in na postavke slovenske udeležbe, s in na postavke namenskih sredstev EU, s in na postavke namenskih sredstev finančnih mehanizmov, s in na postavke v podprogramu 030104 – Predsedovanje Svetu EU ter s plačnih kontov in na plačne konte integralnih postavk v finančnih načrtih neposrednih uporabnikov iz njegove pristojnosti, razen med plačnimi konti integralnih postavk v obsegu iz prvega in drugega odstavka tega člena. (4) Ne glede na prvi, drugi in tretji odstavek tega člena lahko predlagatelj finančnega načrta v okviru finančnih načrtov neposrednih uporabnikov, ki so v njegovi pristojnosti, odloča o prerazporeditvah pravic porabe na plačne konte do višine 2 odstotkov sprejetega proračuna na plačnih kontih, s kontov iz podskupine kontov »Izdatki za blago in storitve«. 28. člen (prerazporeditve pravic porabe, o katerih odloča vlada) 1) Vlada lahko odloča o prerazporeditvah pravic porabe ne glede na omejitve iz 24. in 25. člena tega zakona med: 1. podprogrami v okviru glavnega programa različnih predlagateljev finančnih načrtov, pri čemer skupno povečanje ali zmanjšanje posameznega podprograma ne sme presegati 20 odstotkov podprograma v sprejetem proračunu; 2. glavnimi programi posameznega predlagatelja ali različnih predlagateljev finančnih načrtov, pri čemer skupno povečanje ali zmanjšanje posameznega glavnega programa ne sme presegati 10 odstotkov glavnega programa v sprejetem proračunu; 3. politikami, pri čemer skupno povečanje ali zmanjšanje posamezne politike ne sme presegati 5 odstotkov politike v sprejetem proračunu. (2) Vlada lahko odloča ne glede na omejitve iz 24., 25. in 26. člena tega zakona in prejšnjega odstavka o prerazporeditvah pravic porabe: 1. na postavke slovenske udeležbe, med njimi in z njih; 2. na postavke namenskih sredstev EU in med temi postavkami; 3. na postavke namenskih sredstev finančnih mehanizmov in med temi postavkami; 4. na postavko 7608 – Tekoča proračunska rezerva pri ministrstvu, in sicer do obsega pravic porabe, določenega v 42. členu ZJF; 5. na postavko 7640 – Rezerva Republike Slovenije pri ministrstvu, in sicer do obsega pravic porabe, določenega v 48. členu ZJF; 6. na postavke v politiki 21 – Pokojninsko varstvo in z njih; 7. na postavke v politiki 22 – Servisiranje javnega dolga in upravljanje z denarnimi sredstvi in z njih; 8. na postavke v politiki 24 – Plačilo v EU in z njih; 9. na postavke v glavnem programu 2302 – Posebna proračunska rezerva in programi pomoči v primerih nesreč, med njimi in z njih; 10. na postavke v podprogramu 230102 – Sredstva za množične migracije in z njih; 11. na postavke v podprogramu 030104 – Predsedovanje Svetu EU in z njih; 36/37 12. med, na in s plačnih kontov neposrednih uporabnikov proračuna; 13. s plačnih kontov integralnih postavk na postavko organa, ki je pristojen za zagotovitev pogojev za začetek dela in poslovanja osebe javnega prava, ki je ustanovljena po uveljavitvi proračuna za tekoče leto, ko se prerazporejajo javni uslužbenci skupaj s kadrovsko kvoto in sredstvi za plače; 14. z integralnih postavk za materialne stroške in z integralnih postavk za investicije in investicijsko vzdrževanje državnih organov na postavko organa, ki je pristojen za zagotovitev pogojev za začetek dela in poslovanja osebe javnega prava, ki je ustanovljena po uveljavitvi proračuna za tekoče leto. (3) Ne glede na prvi odstavek tega člena vlada odloča o prerazporeditvah pravic porabe, ki so navedene v prejšnjem odstavku samo na način, kot je določen v prejšnjem odstavku. (4) Vlada odloča o prerazporeditvah na predlog ministrstva, ta pa je pripravljen na predlog predlagatelja finančnega načrta. (5) Če gre za prerazporeditev na postavke za kohezijsko politiko in s teh postavk po 1. in 2. točki drugega odstavka tega člena, pripravi predlog za prerazporeditev predlagatelj finančnega načrta v skladu s predpisi, ki urejajo postopke za izvajanje kohezijske politike, in v sodelovanju z organom upravljanja ter ga predloži ministrstvu, ta pa vladi. (6) Kadar neposredni uporabnik izvaja plačila v breme postavk namenskih sredstev EU ali v breme postavk namenskih sredstev finančnih mehanizmov, vendar ne zagotovi črpanja namenskih sredstev EU oziroma namenskih sredstev finančnih mehanizmov zaradi neupravičene porabe sredstev, mora o tem obvestiti ministrstvo in predlagati preknjižbo porabe v višini sredstev, ki niso imela kritja v namenskih sredstvih EU oziroma v namenskih sredstvih finančnih mehanizmov. Preknjižba porabe se mora izvršiti v okviru proračuna tekočega leta in v breme prostih pravic porabe na postavkah, ki niso vezane na namenska sredstva EU ali na namenska sredstva finančnih mehanizmov. Ob neusklajenosti lahko ministrstvo omeji izvrševanje proračuna posameznemu proračunskemu uporabniku. 44. člen (upravljanje denarnih sredstev sistema EZR in upravljanje s prostimi denarnimi sredstvi na računih pravnih oseb, določenih v 61. členu ZJF, vključenih v sistem EZR) (1) Ne glede na drugi odstavek 68. člena ZJF lahko upravljavec sredstev sistema EZR države oziroma občine nalaga denarna sredstva sistema EZR države oziroma občine za obdobje, ki ni daljše od 12 mesecev, tudi v hranilnice, ki imajo dovoljenje Banke Slovenije za opravljanje bančnih storitev v skladu z zakonom, ki ureja bančništvo. (2) Ne glede na prejšnji odstavek upravljavec sredstev sistema EZR države nalaga denarna sredstva sistema EZR države za obdobje, ki ni daljše od treh let. (3) Ne glede na drugi odstavek 68. člena ZJF lahko upravljavec sredstev sistema EZR države nalaga denarna sredstva sistema EZR države tudi v državne zakladnice držav evropske monetarne unije in v nakupe zakladnih menic teh držav, pod pogojem, da Republika Slovenija ni upnica zadevne države po zakonu, ki opredeljuje dodelitev posojila državi evropske monetarne unije. (4) Ne glede na četrti odstavek 68. člena ZJF lahko državni proračun prosta denarna sredstva na računih, vključenih v sistem EZR države, nalaga tudi v pravne osebe, ustanovljene za namen zagotavljanja finančne stabilnosti v euroobmočju. 48. člen (obseg zadolževanja države za leti 2020 in 2021) 37/37 (1) Za kritje presežkov odhodkov nad prihodki v bilanci prihodkov in odhodkov, presežkov izdatkov nad prejemki v računu finančnih terjatev in naložb ter odplačilo dolgov v računu financiranja se država za proračun leta 2020 lahko zadolži do višine 1.591.113.239 eurov. (2) Za kritje presežkov odhodkov nad prihodki v bilanci prihodkov in odhodkov, presežkov izdatkov nad prejemki v računu finančnih terjatev in naložb ter odplačilo dolgov v računu financiranja se država za proračun leta 2021 lahko zadolži do višine 2.741.703.231 eurov. (3) Ne glede na 84. člen ZJF lahko minister za odločanje o sklepanju poslov na trgu vrednostnih papirjev v zvezi z zadolževanjem države in upravljanjem njenih dolgov v okviru instrumentov zadolževanja, rokov in višine zadolžitev, določenih v letnem programu financiranja proračuna, ki ga sprejme vlada, pisno pooblasti drugo osebo. (4) V obseg zadolževanja države iz prvega in drugega odstavka tega člena se ne štejejo: 1. zadolževanje države za potrebe upravljanja njenih dolgov in 2. prevzem dolga. (5) Poleg zadolževanja za namene prvega in drugega odstavka tega člena se lahko država v skladu s tretjim odstavkom 81. člena ZJF dodatno zadolži za namen izvajanja intervencij na trgu lastnih dolžniških vrednostnih papirjev. Največji obseg dodatne zadolžitve za ta namen ne sme presegati 1.800.000.000 eurov. (6) Ne glede na četrti odstavek 81. člena ZJF se država v letih 2020 in 2021 lahko likvidnostno zadolži največ do višine 10 % zadnjega sprejetega proračuna. 50. člen (obseg poroštev države za leti 2020 in 2021) (1) Obseg novih poroštev države, izdanih na podlagi zakonov o poroštvih za kreditne obveznosti domačih pravnih in fizičnih oseb, v letu 2020 ne sme preseči skupne višine glavnic 800.000.000 eurov. (2) Obseg novih poroštev države, izdanih na podlagi zakonov o poroštvih za kreditne obveznosti domačih pravnih in fizičnih oseb, v letu 2021 ne sme preseči skupne višine glavnic 800.000.000 eurov. (3) Poroštva, dana za obveznice ali posojila, ki so najeta za odplačilo obstoječih obveznosti, zavarovanih z državnim poroštvom, se ne štejejo v obseg poroštev po tem zakonu. 54. člen (povprečnina) (1) Če vlada z reprezentativnimi združenji občin ne doseže dogovora po zakonu, ki ureja financiranje občin, se v predlog proračuna vključi povprečnina, ki jo določi vlada. Vlada pri določitvi povprečnine v skladu s prvim in petim odstavkom 12. člena Zakona o financiranju občin (Uradni list RS, št. 123/06, 57/08, 36/11, 14/15 – ZUUJFO, 71/17 in 21/18 – popr., v nadaljnjem besedilu: ZFO-1) upošteva:  izračun povprečnih stroškov za financiranje občinskih nalog,  okvir za pripravo proračunov sektorja država, ki ga sprejme državni zbor, na podlagi zakona, ki ureja fiskalno pravilo, za naslednji dve proračunski leti, in  znesek dohodnine, ki v skladu s tretjim odstavkom 6. člena ZFO-1 pripada občinam. (2) Povprečnina, določena v skladu s prejšnjim odstavkom, znaša:  za proračunsko leto 2020 589,11 eura in  za proračunsko leto 2021 588,30 eura.