V novih razstavnih prostorih Slovenske kinoteke na Miklošičevi cesti 28 v Ljubljani odpiramo svojo prvo samostojno razstavo France Štiglic: Filmska zapuščina kustosinje in vodje našega muzejskega oddelka Špele Čižman.
Razstava bo na ogled od četrtka, 25. marca, po 12. uri do 5. decembra 2021, vse dni v tednu, razen ob ponedeljkih, med 10. in 18. uro.
Z razstavo se poklanjamo spominu na enega največjih slovenskih filmskih ustvarjalcev, avtorja prvega slovenskega igranega zvočnega celovečernega filma, mnogih dokumentarnih, kratkih in televizijskih del ter prejemnika številnih mednarodnih in domačih nagrad.
Vstopili bomo v njegov delovni in intimni svet ter si ogledali tudi manj znana ali v javnosti sploh še nikoli videna pričevanja iz njegovega ustvarjalnega življenja.
Ob razstavi smo izdali tudi bogat zbornik in razstavni katalog obenem, v katerem so zbrana besedila domačih filmskih publicistov in teoretikov različnih generacij, pa tudi raznovrstno arhivsko gradivo.
Med 25. in 28. marcem bodo na Bazi slovenskih filmov na ogled spletne projekcije kratkih filmov slovenskih režiserjev, ki obujajo ali tematizirajo prvine Štigličevega opusa.
V okviru pedagoškega programa smo poskrbeli tudi za mlajšo generacijo in ob razstavi pripravili posebno pedagoško gradivo s poučnimi delovnimi nalogami.
razstava
France Štiglic | filmska zapuščina
25. 3.–5. 12. 2021
Režiser France Štiglic (1919–1993) je eden najpomembnejših ustvarjalcev v zgodovini slovenskega filma – tako zaradi obsežnega filmskega in televizijskega opusa kot tudi zaradi pomembne vloge, ki jo je imel pri oblikovanju sistema slovenske filmske proizvodnje in kinematografije sploh. Na štiridesetletni umetniški poti je ustvaril več kratkih filmov, pet prelomnih televizijskih serij in petnajst celovečercev – med njimi tudi prvi slovenski celovečerni zvočni igrani film Na svoji zemlji (1948).Njegovi filmiso žanrsko in slogovno zelo raznoliki, preveva pa jih značilna avtorjeva poetika, polna lirizma in humanizma.
Že leta 1947 je Štiglic s svojim kratkim filmom Mladina gradi prepričal žirijo na mednarodnem filmskem festivalu v Benetkah, ki je režiserja nagradila z bronastim levom. Tudi pozneje je bil za svoje filmsko ustvarjanje večkrat nagrajen. Med najpomembnejšimi nagradami, ki jih je prejel, je več aren s filmskega festivala v Pulju, Prešernova nagrada (1962), nagrada AVNOJ – najvišje državno priznanje v tedanji Jugoslaviji (1976), Badjurova nagrada za življenjsko delo (1978), nominacija za tujejezičnega oskarja za film Deveti krog (1961); ameriški igralec John Kitzmiller pa je za vlogo Jima v filmu Dolina miru (1956) na mednarodnem filmskem festivalu v Cannesu prejel nagrado za najboljšo moško vlogo.
France Štiglic se je dobro zavedal pomena svojega prispevka k slovenski filmski zgodovini, zato je svojo s filmom povezano zapuščino v oporoki podaril Slovenski kinoteki oziroma takratnemu Slovenskemu gledališkemu in filmskemu muzeju. To gradivo predstavlja jedro razstave, ki osvetljuje režiserjevo ustvarjalno pot in tudi njegovo kulturno in politično udejstvovanje ter pedagoško delo. Poleg tega razstava ponuja vpogled v dolgotrajen in kompleksen proces nastajanja filma, ki je splošni javnosti večinoma nepoznan. Bogato dokumentarno in fotografsko gradivo, predstavljeno tudi na interaktivnih postajah, dopolnjujejo arhivski posnetki, projekcija filmskih odlomkov, zvočne postaje, plakati, kostumi in rekviziti iz Štigličevih celovečercev. Najmlajši obiskovalci se bodo v pedagoškem kotičku lahko vživeli v vlogo režiserja in se na poti skozi razstavo s pomočjo filmskega slovarčka spoznali z najosnovnejšimi filmskim pojmi.
zbornik
France Štiglic | filmska zapuščina
Idejna zasnova zbornika in kataloga k razstavi France Štiglic: filmska zapuščina sega v leto 2019, ko smo praznovali stoletnico rojstva enega najpomembnejših ustvarjalcev v zgodovini slovenske kinematografije. Kinotečni projekt poklona režiserju je bil zasnovan trodelno in je zajemal popolno retrospektivo Štigličevih filmskih del, obširno razstavo v novih razstavnih prostorih Slovenske kinoteke in zborniško monografijo, ki naj bi imela tudi vlogo razstavnega kataloga. Ker se je odprtje novih prostorov zaradi vrste dejavnikov premaknilo na precej poznejši čas, smo izid monografije prestavili, ohranili pa smo njen prvotni namen. Publikacija tako poleg teoretsko-zgodovinskega vpogleda v cineastovo ustvarjalnost in filmografije njegovega opusa obsega tudi katalog razstave, na kateri so predstavljeni predmeti in gradivo iz zapuščine Franceta Štiglica, ki jih hranimo v zbirki Slovenske kinoteke.
Konceptualno izhodišče projekta je bila zavest, da med Štigličeve bistvene odlike sodi izrazita ustvarjalna raznolikost. Deloval je namreč znotraj raznovrstnih žanrskih oblik (»partizanarica«, vojni film, otroški in mladinski film, kriminalka, komedija, psihološka drama, zgodovinski film) ter se izražal skozi različne stilistične prijeme in pristope (socialistični realizem, klasični stil, lirični stil, ekspresionistični film, filmski modernizem). Temeljno vodilo povabila k sodelovanju pri zborniku ni bila toliko težnja po ponovnem sistematičnem pregledu Štigličevega opusa z nove časovne perspektive, temveč predvsem želja, da podamo nov pogled na tiste vidike njegove ustvarjalnosti, ki so v sodobni filmski misli pustili najgloblji pečat. Vabilu se je odzvalo nekaj najvidnejših slovenskih filmskih teoretikov in publicistov; avtorice in avtorji različnih generacij, raznovrstnih provenienc in raznolikih teoretsko-historičnih zaledij: Nerina T. Kocijančič, Matic Majcen, Polona Petek, Tina Poglajen, Peter Stanković, Andrej Šprah in Marcel Štefančič, jr. Njihove razprave se posvečajo nekaterim bistvenim elementom, značilnostim, pristopom, metodam in dosežkom Štigličevega opusa v celoti ali pa premišljujejo o ustvarjalnem dometu njegovih posameznih del. Ti aktualni vidiki proučevanja tako ne pomenijo samo prenove oziroma aktualizacije pogleda na avtorjevo ustvarjalno raznovrstnost, temveč podajajo ponoven razmislek o vrsti pomembnih elementov nastanka in razvoja slovenske filmske ustvarjalnosti in kinematografije.
Zbornik/katalog sta uredila dr. Andrej Šprah, vodja našega raziskovalno-založniškega oddelka, in avtorica razstave Špela Čižman.
Kinoteka na spletu: V dolini miru
Ob otvoritvi razstave vas vabimo na Bazo slovenskih filmov, kjer si lahko od 25. marca od 19. ure do 28. marca do 23.59 brezplačno ogledate program kratkih filmov, ki smo ga naslovili V dolini miru. Sodobni kratki filmi na programu tako ali drugače, bolj ali manj neposredno komunicirajo z ustvarjanjem mojstra Štiglica. Na ogled bodo filmi: Kdo se boji črnega moža? (Janez Lapajne, 2012), Trst je naš! (Žiga Virc, 2010), To je Slovenija (Urša Menart, 2007), Seme radosti (Ana Cerar, 2017) in Celica (Dušan Kastelic, 2017). Tematike Štigličevih filmov, njegovi formalni prijemi, idejna izhodišča in neokrnjen humanizem v zgodovini slovenskega filma spet in spet vzniknejo kakor večno seme, ki dozori v slovenski filmski izraz mnogoterih čudovitih oblik. Poleg filmov si boste lahko ogledali tudi pogovor z avtorji, ki ga bosta vodila urednik in sourednica našega filmskega programa, Igor Prassel in Varja Močnik. Vabljeni k ogledu!
Program:
Kdo se boji črnega moža?, Janez Lapajne, 2012, 25′
Trst je naš!, Žiga Virc, 2010, 28′
To je Slovenija, Urša Menart, 2007, 15′
Seme radosti, Ana Cerar, 2017,12′
Celica, Dušan Kastelic, 2017, 12′
Pedagoško gradivo: režijska knjižica
V okviru pedagoških dejavnosti in pedagoškega programa smo pripravili krajše pedagoško gradivo, ki bo dostopno tako v tiskani kot tudi v digitalni obliki. V gradivu bo mlajšim obiskovalcem predstavljeno delo in življenje Franceta Štiglica, vanj pa bodo zajeti tudi nekateri bistveni vidiki režijskega dela ter izrazi in znanje, ki je potrebno za filmsko ustvarjanje. To bo mladim posredovano z delovnimi nalogami, ki zajemajo tako ustvarjalno kot tudi bolj analitično filmsko razumevanje.
Avtor pedagoškega gradiva je Vitja Dominkuš Dreu, naš koordinator in organizator pedagoških programov.
Jesenska filmska šola
Ob izidu publikacije France Štiglic: filmska zapuščina predstavljamo tudi zbornik pretekle Jesenske filmske šole Kalejdoskop zrcaljenja identitet v dokumentarcih z območja »jugosfere«, ki zaradi epidemiološke situacije doslej ni bil deležen ustrezne možnosti predstavitve. V zborniku predavatelji in predavateljice simpozija ter režiserji in režiserke iz držav nekdanje Jugoslavije preučujejo stanje dokumentarne ustvarjalnosti v času, ko so še vedno aktualna vprašanja, zakaj in na kakšen način so se spreminjale konfiguracije identitet v posameznih novonastalih državah, pa tudi na obravnavanem območju v celoti. Zbornik hkrati ponuja možnost, da se znova prepričamo, kako pomembno vlogo pri tem je imela in ima dokumentarna filmska produkcija.
Urednik zbornika je dr. Andrej Šprah, vodja našega raziskovalno-založniškega oddelka.
