Preskušanje površinske zaščite razkrije napake, ki jih s prostim očesom ne vidimo
Kovinski izdelek je lahko ob koncu proizvodnje videti popoln. Površina je enakomerno zaščitena, brez vidnih poškodb, barva in sijaj ustrezata zahtevam. Toda kaj se zgodi po nekaj mesecih uporabe, ko je izdelek izpostavljen vlagi, soli, temperaturnim spremembam ali mehanskim obremenitvam?
Prav takrat se lahko pojavijo korozija, mehurjenje, razpoke in luščenje zaščitnega premaza. Težave niso le estetske, temveč lahko skrajšajo življenjsko dobo izdelka in povzročijo reklamacije.
V LOTRIČ Metrology zato izvajamo preskušanje površinske zaščite, s katerim preverjamo, kako odporni so premazi v različnih pogojih in kje se skrivajo morebitne pomanjkljivosti.
Kaj nam o kakovosti premaza pove slana megla?
Ena pomembnejših metod preverjanja korozijske odpornosti je preskus v slani megli. V nadzorovanih laboratorijskih pogojih vzorce izpostavimo slani atmosferi in spremljamo nastajanje korozije ter spremembe zaščitne plasti.
Takšna preskušanja so posebej pomembna za avtomobilsko industrijo, kovinskopredelovalna podjetja in proizvajalce komponent, ki so izpostavljene zahtevnim okoljskim razmeram.
Uporabljamo različne metode, med drugim preskuse z nevtralno slano meglo (NSS) in pospešeno kislo slano meglo z dodatkom bakra (CASS).
Pomembno pa je vedeti, da določeno število ur v slani komori ne pomeni neposredno enakega števila let uporabe. Rezultate interpretiramo glede na zahteve standardov, vrsto zaščite in predvidene pogoje uporabe.
Debelina premaza še ne zagotavlja kakovostne zaščite
Pogosta zmota je, da debelejši zaščitni sloj samodejno pomeni boljšo zaščito. V resnici moramo preveriti tudi oprijemljivost, enakomernost in odpornost premaza.
Pri lakiranih površinah lahko ocenjujemo nastanek mehurjev, razpok, luščenja in sprememb barve. Pri galvanskih prevlekah preverjamo debelino nanosa, korozijsko obstojnost in morebitne nepravilnosti v strukturi zaščite.
Preskušamo tudi odpornost proti obrabi, udarcem kamenčkov in različnim kemijskim sredstvom. Izdelek, ki dobro prenaša vlago, namreč ni nujno odporen tudi proti čistilom, oljem ali mehanskim poškodbam.
Ko premaz odpove, vzrok ni nujno v premazu
Če se zaščitni sloj začne luščiti, težave ne moremo vedno pripisati neustrezni barvi ali tehnologiji nanosa.
Vzrok je lahko v slabi pripravi osnovnega materiala, nečistočah na površini ali nepravilnih parametrih tehnološkega procesa.
Zato pri LOTRIČ Metrology ne preverjamo zgolj končnega izdelka. Izvajamo tudi analize galvanskih, razmastilnih in drugih tehnoloških kopeli. Spremljamo parametre, kot so pH, elektroprevodnost in koncentracije posameznih snovi.
S povezovanjem rezultatov različnih analiz lahko pomagamo ugotoviti, zakaj prihaja do napak in katere spremembe proizvodnega postopka bi lahko izboljšale kakovost.
Kdaj je preskušanje površinske zaščite najbolj smiselno?
Največ koristi dosežemo, kadar preskušanja vključimo že v razvoj izdelka, ne šele ob prvi reklamaciji.
Posebej smiselna so pri uvajanju novega premaza, menjavi dobavitelja, spremembi tehnologije obdelave ali preverjanju zahtev kupca.
Pred preskušanjem je priporočljivo določiti, katerim vplivom bo izdelek izpostavljen, katere lastnosti moramo preveriti in kakšna so merila sprejemljivosti.
V LOTRIČ Metrology naročnikom pomagamo izbrati ustrezne preskusne postopke ter primerjati različne tehnologije površinske obdelave. Tako pridobimo rezultate, ki niso uporabni le za dokazovanje kakovosti, ampak tudi za zmanjševanje izmeta, izboljšanje proizvodnih procesov in razvoj obstojnejših izdelkov.
Kakovostna površinska zaščita se namreč ne začne pri brezhibnem videzu, temveč pri preverjenem delovanju v pogojih, za katere je bil izdelek zasnovan.
