Ko zaradi strahu in skrbi izgubimo notranji mir
Pred pomembnim pogovorom si v mislih pripravimo vse možne scenarije. Pred odločitvijo večkrat preverimo, ali smo na kaj pozabili. Ko si končno vzamemo čas za počitek, pa nas začne preganjati občutek, da bi morali početi nekaj koristnega. Takšni trenutki so marsikomu znani, vendar se pogosto ne zavedamo, koliko energije nam vzamejo.
Tesnoba, pretirana odgovornost in nenehna potreba po nadzoru lahko postopoma postanejo način življenja. Kako prepoznamo te vzorce in jih začnemo spreminjati? Prav tem vprašanjem se posvečata knjigi Ujeti metulji in človeške mušnice ter Notranji krokodil, ki smo ju pri Založbi Chiara združili v knjižni komplet.
Zakaj nas nenehno preverjanje in iskanje varnosti ne pomirita?
Tesnoba nas pogosto prepričuje, da bomo varni, če bomo dovolj previdni. Zato predvidevamo zaplete, odlašamo z odločitvami in se izogibamo situacijam, ki bi lahko povzročile nelagodje.
Toda izogibanje strahu nam običajno prinese le kratkotrajno olajšanje. Dolgoročno lahko utrjuje prepričanje, da določenih situacij ne zmoremo obvladati.
V knjigi Ujeti metulji in človeške mušnice psihiatrinja Mojca Zvezdana Dernovšek pojasnjuje, kako nastanejo takšni miselni vzorci in zakaj jih je težko prekiniti. Ob zgodbah iz psihiatrične prakse spoznavamo tesnobo, izgorelost, depresijo ter zahtevne medosebne odnose.
Pomembno sporočilo knjige je, da sprememba ne zahteva popolne odsotnosti strahu. Včasih se začne že s tem, da se ob ustrezni podpori postopoma soočimo s situacijo, ki smo se ji prej izogibali.
Kako razviti notranjo moč tudi takrat, ko nam življenje ne gre po načrtih?
Ko govorimo o optimizmu, pogosto pomislimo na pozitivno razmišljanje. Toda kaj storimo, ko se znajdemo v okoliščinah, v katerih preprosto ne moremo biti pozitivni?
Notranji krokodil predstavlja drugačen pogled na optimizem. Knjiga temelji na strokovnih in osebnih izkušnjah Mojce Zvezdane Dernovšek, ki se opisuje kot naučena optimistka. Skozi zgodbe pacientov spoznavamo, da duševna odpornost ni nekaj, s čimer se nujno rodimo, temveč jo lahko postopoma razvijamo.
Osrednje sporočilo ni, da moramo biti vedno močni. Pomembneje je razumeti, kako se odzovemo na težave, kaj se lahko iz njih naučimo in kje poiščemo pomoč.
Obe knjigi je napisal novinar in publicist Jure Aleksič, ki strokovne izkušnje psihiatrinje približa bralcem skozi življenjske zgodbe, pogovore in razumljive razlage.
Tri vprašanja, ki razkrijejo, zakaj smo pogosto po nepotrebnem izčrpani
Ob branju se lahko ustavimo pri treh vprašanjih, ki nam pomagajo bolje razumeti lastne odzive.
Ali rešujemo dejanski problem ali samo poskušamo zmanjšati negotovost? Večkratno preverjanje namreč ni vedno enako učinkovitemu reševanju težav.
Ali si dovolimo počivati brez občutka krivde? Če tudi sprostitev spremenimo v obveznost, si težko zares odpočijemo.
Ali prevzemamo odgovornost za čustva in odločitve drugih? Podpora bližnjim je pomembna, vendar ne pomeni, da moramo njihove težave vedno reševati namesto njih.
Takšna vprašanja niso nadomestilo za strokovno pomoč, lahko pa predstavljajo začetek bolj iskrenega razmisleka o sebi.
Ujeti metulji in človeške mušnice ter Notranji krokodil – dve knjigi za boljše razumevanje sebe
Pri Založbi Chiara smo knjigi Ujeti metulji in človeške mušnice ter Notranji krokodil povezali v komplet, ker skupaj ponujata širši pogled na duševno zdravje.
Prva nam pomaga razumeti, zakaj se ujamemo v ponavljajoče se vzorce strahu in izčrpavanja. Druga pokaže, kako ljudje tudi po zahtevnih življenjskih izkušnjah razvijajo nove načine razmišljanja in notranjo odpornost.
Komplet je zato smiselna izbira za vse, ki želimo bolje razumeti sebe, svoje odnose in odzive na življenjske preizkušnje. Lahko je tudi premišljeno darilo za nekoga, ki ceni knjige z resnično življenjsko vrednostjo.
Včasih se pomembna sprememba začne s preprostim spoznanjem: ni nam treba nadzorovati vsega, da bi lahko živeli bolj mirno.
