Kako bomo v digitalni dobi ohranili zaupanje v zgodovinske dokumente?
Ali lahko umetna inteligenca pomaga ohranjati našo zgodovino? Kako prepoznati pristne dokumente v času, ko tehnologija omogoča ustvarjanje vse bolj prepričljivih ponaredkov? In kakšna bo vloga arhivistov v prihodnosti?
Na ta vprašanja bomo odgovore iskali na 36. Mednarodnih arhivskih dnevih, ki bodo od 8. do 11. novembra 2026 potekali v Ljubljani.
Na Univerzi Alma Mater Europaea pri organizaciji mednarodne konference sodelujemo z Mednarodnim inštitutom arhivskih znanosti Trst–Maribor ter drugimi domačimi in mednarodnimi institucijami. Dogodek bo povezal raziskovalce in arhivske strokovnjake iz različnih držav, ki bodo predstavili najnovejše pristope k varovanju naše kulturne in zgodovinske dediščine.
Umetna inteligenca v arhivih: priložnost ali tveganje?
Arhivi niso zgolj prostori, kjer hranimo stare dokumente. Predstavljajo temelj zgodovinskega spomina, verodostojnih informacij in razumevanja družbenega razvoja.
Z razvojem umetne inteligence se spreminjajo tudi načini njihovega delovanja. Tehnologija omogoča hitrejše iskanje informacij, učinkovitejše razvrščanje dokumentov in nove možnosti dostopa do obsežnih arhivskih zbirk.
Toda tehnološki napredek prinaša tudi pomembna vprašanja. Kako preveriti zanesljivost informacij, ki jih ustvari umetna inteligenca? Kako zagotoviti pristnost digitalnih zapisov in njihovo dolgoročno ohranitev?
Prav tem izzivom bomo namenili osrednji del letošnje konference.
Od pametnega iskanja dokumentov do digitalne dediščine
Na konferenci ne bomo govorili zgolj o teoretičnih možnostih umetne inteligence, temveč tudi o njeni konkretni uporabi.
Med zanimivejšimi temami bodo uporaba umetne inteligence pri indeksiranju arhivskega gradiva, preverjanje odgovorov umetnointeligenčnih sistemov na arhivske poizvedbe in katalogizacija avdiovizualnih zapisov z orodjem Google Gemini.
Razpravljali bomo tudi o razvoju inteligentnih arhivskih sistemov, elektronskem upravljanju dokumentov, digitalni identiteti in dostopnosti kulturne dediščine.
Posebno pozornost bomo namenili vprašanju, kako tehnološke inovacije uporabiti odgovorno, ne da bi pri tem ogrozili zaupanje v zgodovinske vire.
Strokovnjaki z različnih koncev sveta na enem mestu
Mednarodni arhivski dnevi bodo povezali strokovnjake iz Slovenije, Italije, Hrvaške, Nemčije, Poljske, ZDA, Omana, Kazahstana in drugih držav.
Med predavatelji bomo gostili Karen Jamison Trivette iz ZDA, ki bo spregovorila o zaupanju raziskovalcev v arhivsko gradivo, Katarino Horvat iz Hrvaške, ki bo obravnavala preverjanje informacij umetne inteligence, in Ameero Al-Hooti iz Omana, ki bo predstavila razvoj arhivskih ekosistemov na osnovi umetne inteligence.
Srečanje bo priložnost za izmenjavo mednarodnih izkušenj, raziskovalnih spoznanj in dobrih praks, ki lahko pomembno prispevajo k razvoju sodobne arhivske stroke.
Alma Mater povezuje arhivsko znanost z novimi tehnologijami
Na Univerzi Alma Mater Europaea bomo k vsebini konference prispevali tudi z znanjem naših profesorjev.
Prof. dr. Peter Pavel Klasinc, direktor Mednarodnega inštituta arhivskih znanosti Trst–Maribor in vodja naših študijskih programov arhivistike, bo spregovoril o razvoju arhivske stroke.
Izr. prof. dr. Miroslav Novak, letošnji prejemnik Aškerčeve nagrade za življenjsko delo, bo predstavil pomen novih oblik izobraževanja arhivskih strokovnjakov. Udeležence bo ob otvoritvi nagovoril tudi naš rektor prof. dr. Ludvik Toplak.
Strokovna predavanja bodo potekala 9. in 10. novembra 2026 v hotelu DoubleTree by Hilton v Ljubljani, udeležba pa bo mogoča tudi prek platforme Zoom.
Z mednarodnim povezovanjem in razvojem študijskih programov arhivistike želimo prispevati k stroki, ki bo znala združevati spoštovanje zgodovinske dediščine in možnosti sodobne tehnologije. Kajti prihodnost arhivov ni pomembna le za raziskovalce, temveč za vse, ki želimo ohraniti zanesljiv dostop do naše skupne preteklosti.
