Photo: Natuzzi Editions
Dnevna soba je edini prostor v stanovanju, ki mora hkrati funkcionirati kot sprejemnica, kino, čakalnica za ponedeljkovo jutro in zadnje zatočišče pred spanjem. Pohištveni trg je to razmerje med funkcijo in videzom reševal na različne načine, nekateri bolj elegantno kot drugi. Toda tisti, ki se ukvarjajo z urejanjem domov za stranke, opažajo eno stalnico: večina napak se zgodi že pri izbiri osnovnih kosov, preden sploh pomislimo na barve sten ali tekstil. Pohištvo, ki vizualno dominira v prostoru, določa ton vsega preostalega, zato je logično, da začnemo prav tam.
Ena od rešitev, ki v zadnjih letih vztrajno pridobiva na priljubljenosti, so zofe s posteljno funkcijo. Niso nov izum, so pa danes drugačne od tistega, kar smo poznali pred desetletjem. Mehanizmi so tiši, oblazinjenje debelejše, oblikovne linije pa bližje klasičnim sedežnim garnituram kot tistim, ki so jih v preteklosti označevali z izrazom “kavč za goste”. Razlika je opazna že pri prvem pogledu, še bolj pa pri prvem legu.
Prostorska stiska in njene rešitve
Manjša stanovanja, kakršnih je v slovenskih mestih vse več, postavljajo kupce pred konkretne dileme: ali žrtvovati ležišče za gosta ali se odreči prostoru za vsakodnevno sedenje? Zofa s posteljno funkcijo je funkcionalen kompromis, ki ne zahteva žrtvovanja estetike. Pogoj je, seveda, da je pohištvo kakovostno zasnovano, ker slabo narejena zofa-postelja hitro pokaže svoje šibke točke tako pri sedenju kot pri ležanju.
Pri nakupu velja preveriti debelino blazine, ko je zofa razprta v ležišče. Tanjše od dvanajst centimetrov je za redno spanje premalo, za občasnega gosta pa zadostuje. Enako velja za mehanizem: kakovostnejši modeli se odpirajo brez klopotanja in brez potrebe, da bi najprej pospravili mizo pred kavčem. To je praktična podrobnost, ki jo opazite šele po prvem letu uporabe.
Cena ni vedno zanesljiv pokazatelj kakovosti. Na trgu obstajajo možnosti, ki se uvrščajo v cenovno dostopnejši razred, a vseeno ponujajo solidno oblazinjenje in zanesljiv mehanizem. Razlika med segmentoma je največkrat v materialu prevleke in v trajnosti okvira, ne pa v temeljni funkcionalnosti. Prav zato je smiselno pred nakupom primerjati več modelov v različnih cenovnih razredih in ne sprejeti prve ponudbe zgolj zato, ker je videti reprezentativno.
Photo: Natuzzi Editions
Postelja ni samo prostor za spanje
Nekoliko drugačen pogled zahteva izbira postelje kot osrednjega pohištvenega kosa. Spalnica je v manjšem stanovanju pogosto podcenjen prostor, ureja se sproti, funkcionira se po sili razmer, ne pa načrtno. Pa bi moralo biti ravno obratno.
Postelja, ki jo izberemo premišljeno, z ustrezno višino vzglavja, kakovostnim okvirjem in vzdržljivo oblazinjenim površjem, dolgoročno vpliva na kakovost spanja in na splošno počutje v prostoru. Okvir ni zgolj noga, na kateri leži vzmetnica. Je vizualni temelj celotne spalnice, ki določa, ali bo prostor deloval urejen ali natrpan, topel ali hladen.
Oblikovalski trendi zadnjih let kažejo na premik k nižjim, vodoravnim silhuetam s poudarjenim vzglavjem. To ni naključje: takšna postavitev vizualno širi prostor, obenem pa daje spalnici mirnejši, bolj urejen videz. Barve prevlek sledijo temu istemu principu, umirjene, nevtralne, včasih z enim barvnim poudarkom v obliki blazin ali pregrinjala.
Za majhne spalnice velja še ena preizkušena smernica: postelje z dvižnim mehanizmom pod ležiščem ponujajo shrambni prostor, ki ga drugače ni od kod pridobiti. To ni kompromis v smislu videza, saj so tovrstni modeli danes oblikovno popolnoma enakovredni tistim brez te funkcije. Poleg tega vzdržljiv okvir z letniki, ki ne škripajo, pomeni, da bo postelja brez težav prestala selitev ali dve, kar je pri nakupu pogosto spregledano merilo.
Fotelje, ki niso samo okras
Fotelja je pohištveni kos, ki ga stanovalci pogosto kupijo zadnjega, kot zaključno potezo pri urejanju prostora. Vendar ga, paradoksalno, pogosto največ uporabljajo. Ker je prostorsko bolj prožna od kavča, ker jo je mogoče prestaviti in ker daje prostoru osebni pečat, ki ga sedežna garnitura sama po sebi ne zmore.
Poceni počivalniki so v zadnjih letih presegli ugled, ki so ga imeli nekoč. Znamke, ki so tradicionalno skrbele za premium segment, so oblikovale dostopnejše linije z enakimi estetskimi izhodišči, le v materialih brez certifikata o ročnem šivanju. Rezultat so kosi, ki so cenovno vzdržni za povprečnega kupca, a vizualno ne izdajajo svojega izvora.
Ključ pri izbiri je proporcija. Prevelik fotelj v majhni sobi ni eleganten, je vsiljiv. Premajhen izgleda zabloden. Preden se odločite, si oglejte tloris prostora in premislite, ali fotelja dopolnjuje sedežno garnituro ali stoji zase kot samostojna točka. Oblazinjenost naslonjal za roke je pri foteljih pogosto zanemarjen dejavnik: premehka ali pretrda naslonjala po daljšem sedenju postanejo moteča. Tega v prodajalni po petih minutah sedenja ne boste občutili.
Barva foteljev je pogosta past. Kupci se pogosto odločijo za nevtralno sivo ali bež z namenom, da se fotelj lepo ujame z obstoječim pohištvom. A fotelj, ki se preveč zlije z okolico, izgubi svojo vlogo prostorskega poudarka. Manjša barvna napetost med foteljem in sedežno garnituro, na primer globlji odtenek ali drugačna tekstura, prostor naredi bolj premišljenega videza. Enako velja za noge foteljev: kovinska, lesena ali lakirana noga vsaka po svoje vpliva na to, ali bo kos deloval lahkotno ali masivno.
Photo: Natuzzi Editions
Kaj naredi pohištveno kombinacijo uspešno
Dnevna soba, ki dobro deluje, ni rezultat enkratne, drago plačane odločitve. Je sestav kosov, ki so med seboj usklajeni po obliki, proporciji in vzdržljivosti. Pohištvo različnih obdobij in slogov se lahko poveže, če obstaja skupna nit: bodisi material, bodisi teža oblike, bodisi barvna paleta. Ta skupna nit ni pravilo, ki bi ga morali upoštevati, je pa tisto, kar opazite v prostorih, ki delujejo celovito.
Zofa s posteljno funkcijo, ki se slogovno ujema s preostalimi kosi, ne bo motila prostora, bo del njega. Postelje, ki jih izberemo z enako skrbnostjo kot kavč, bodo vzdržale dlje in bolje opravljale svojo nalogo. Poceni počivalniki, ki so premišljeno umeščeni, bodo prostor zaokrožili in mu dali tisto zadnjo noto, ki loči urejen dom od naključno zbranega pohištva.
Bistvo ni v tem, da opremite stanovanje z enim zamahom. Gre za to, da vsak kos stoji na svojem mestu, in da ga tam opazite šele takrat, ko ga ni.
