Photo: Scott
Vsako pomlad se zgodi enako. V kolesarskih trgovinah se pojavijo kupci z navdušenimi očmi, pametnim telefonom v roki in odločnostjo, ki bi jo zavidel marsikdo. Natanko vedo, kaj si želijo. Izbran imajo model, barvo in celo velikost okvirja. Toda ko pride do končne odločitve, jo večina sprejme na podlagi enega samega merila, to je videza kolesa. In prav tu se zgodba obrne v napačno smer.
Kolo, ki je v katalogu videti odlično, namreč ni nujno pravo za vaše telo, traso ali način vožnje. Takšna napaka ni draga le v denarnem smislu, ampak jo kolesarji pozneje plačujejo z bolečinami v kolenih, napetimi rameni in dolgimi, neprijetnimi kilometri. Kupci, ki so se odločili prehitro, se po nekaj mesecih pogosto vrnejo v trgovino. Tokrat brez navdušenja, a z jasnim vprašanjem, zakaj jim kolo ne ustreza.
Ko kolo ne ustreza vozačevemu telesu
Zasnova okvirja ni le tehnična podrobnost za inženirje, temveč je osnova, na kateri stoji ali pade vsak kolesarski izlet. Predolg okvir povzroči preveč raztegnjeno držo telesa, kar po eni uri vožnje občuti vsak kolesar v spodnjem delu hrbta. Prekratek okvir po drugi strani sili kolena preblizu krmila, rezultat pa je podobno neudobna vožnja.
Pred nakupom je zato smiselno opraviti strokovno meritev in nastavitev položaja na kolesu. Gre za postopek, pri katerem strokovnjak natančno prilagodi višino sedeža, doseg do krmila in položaj stopal na pedalih. Takšna nastavitev nikakor ni namenjena le tekmovalcem. Vsakdo, ki namerava na kolesu preživeti več kot uro na teden, bo to naložbo še kako cenil.
Velikost okvirja se namreč razlikuje glede na proizvajalca in vrsto kolesa. Številka, ki vam ustreza pri enem modelu, še ne pomeni, da bo enaka tudi pri drugem. Zato je preizkusna vožnja pred nakupom obvezna in ne le ena izmed neobveznih možnosti.
Za naravne steze in zahtevne podlage
Gorsko kolo je narejeno za podlage, kjer asfalt ni več samoumeven. Korenine, kamniti prehodi in mokra zemlja zahtevajo kolo z drugačno zasnovo, širšimi pnevmatikami ter sistemom za blaženje udarcev. Kolesa z vzmetenjem le na sprednjem delu imajo vzmetene le sprednje vilice, polno vzmeteni modeli pa hkrati ublažijo tudi tresljaje na zadnjem delu. Za tiste, ki so se navadili na naravne steze, gorsko kolo ni le izbira, temveč nuja.
Toda gorsko kolo na asfaltu je kot pohodniški čevlji na plesišču. Deluje, a z odporom in neučinkovitostjo, ki jo občutite pri vsakem pritisku na pedala. Kdor kolesari pretežno po urejenih poteh in mestnih površinah, bo hitro ugotovil, da je nakup napačnega kolesa ena najdražjih napak, ki jih lahko naredi v trgovini.
Pri izbiri gorskega kolesa je treba upoštevati tudi zahtevnost terena, po katerem nameravate voziti. Dinamična vožnja po urejenih gozdnih poteh zahteva drugačne lastnosti kot tehnični spusti s koreninami in skalami. Lažji modeli z vzmetenjem le spredaj so odlična osnova za tiste, ki šele odkrivajo naravo na dveh kolesih, medtem ko izkušeni kolesarji pogosto posežejo po polno vzmetenih kolesih z večjim odmikom oziroma zmogljivejšim blaženjem tresljajev.
Photo: Scott
Za asfalt in hitrost
Za redne kolesarje na urejenih cestah in kolesarskih poteh je cestno kolo bistveno boljša naložba. Je lažje, hitrejše in bolj odzivno. Ozke pnevmatike in nižji položaj telesa omogočata, da ura vožnje prinese odličen učinek pri kondicijski pripravi. Celotna zasnova je namreč prilagojena učinkovitemu poganjanju pedal, ne pa ublažitvi udarcev.
Cestna kolesa so na voljo v različnih različicah. Izbirate lahko med modeli za vzdržljivost z nekoliko bolj pokončno držo, ki prizanese hrbtu na dolgih razdaljah, in športnimi modeli za tiste, ki merijo vsak kilometer in minuto. Razlika med njimi je za rekreativnega kolesarja manj opazna kot za tekmovalca, vendar obstaja in jo je pred nakupom vredno razumeti.
Vse bolj priljubljena pa je tudi vmesna kategorija, ki jo imenujemo makadamska ali “gravel” kolesa. Ta so primerna za mešane terene, kjer se en dan vozite po makadamu, naslednji dan pa po asfaltu. To je odlična rešitev za vse, ki ne želijo imeti dveh različnih koles, hkrati pa ne želijo sklepati prevelikih kompromisov. Makadamska kolesa so v zadnjih letih postala ena najhitreje rastočih kategorij na trgu prav zato, ker ponujajo svobodo brez resnih odrekanj.
Oprema, ki jo večina pozabi
Tu pride do druge klasične napake. Kolo je kupljeno, račun podpisan, zadovoljstvo pa popolno. Nato pa se izkaže, da je čelada prevelika, rokavice so ostale v trgovini, luči za vožnjo v večernem času ni pri roki, pozabilo pa se je tudi na nosilce in plastenke za vodo. Nekateri se v teh trenutkih morda počutijo vrhunsko opremljene, a so v resnici pozabili na same osnove.
Primerna kolesarska oprema ne obstaja zaradi modnih smernic, temveč zaradi varnosti in udobja. Čelada mora ustrezati varnostnim standardom in se glavi popolnoma prilegati, kar pomeni, da jo je treba pred nakupom obvezno preizkusiti. Kolesarske hlače s prilagojenim oblazinjenim vložkom so na daljših razdaljah vredne vsakega evra. Kolesarske rokavice po drugi strani zaščitijo dlani ob morebitnem padcu in hkrati ublažijo tresljaje, ki se prenašajo s krmila.
Manj opazna, a enako pomembna sta osvetlitev in vidnost. Prednja in zadnja luč nista potrebni le ponoči. V meglenih jutranjih urah ali ob deževnem popoldnevu svetlobni signal pomeni razliko med tem, ali vas voznik v avtomobilu pravočasno opazi ali ne. Večina kakovostnih modelov se danes polni prek priključka USB, kar pomeni, da je njihovo vzdrževanje izjemno preprosto.
K osnovni opremi spada tudi orodje. Rezervna zračnica, ročna tlačilka in komplet priročnih ključev so minimum, ki bi moral biti v vsakem kolesarskem nahrbtniku ali torbici. Gorsko kolo na samotni gozdni poti s predrto pnevmatiko in brez opreme za popravilo namreč prinaša izkušnjo, ki se običajno konča z dolgo in zelo slabo voljo med pešačenjem domov.
Ne gre zanemariti niti primernih oblačil. Kolesarski dres iz tehničnih materialov učinkovito odvaja vlago in preprečuje draženje kože pri daljših vožnjah. Vetrovka, zložena v žepu na hrbtni strani dresa, ob nenadni nevihti naredi razliko med varnim in zelo neprijetnim povratkom. Tisti, ki kolesarijo tudi v hladnejših mesecih, dobro vedo, kako pomembne so tople rokavice in zaščita za vrat, saj oboje varuje pred mrazom med hitrimi spusti.
Photo: Scott
Vzdrževanje, ki se splača
Kolo ni avtomobil, pri katerem enkrat na leto opravite servis in nanj pozabite. Verige, zavorne obloge in pnevmatike se obrabljajo postopoma, a neustavljivo. Večina kolesarjev to opazi šele takrat, ko zavore ne delujejo več učinkovito ali ko začne veriga pri večjem naporu preskakovati.
Redno mazanje verige, preverjanje tlaka v pnevmatikah pred vsakim izletom in občasen pregled privitosti vijakov so rutina, ki vzame le deset minut, a prihrani veliko časa in poti do mehanika. Cestno kolo je v tem smislu nekoliko bolj hvaležno od gorskega, ki pogosto konča v blatu, vendar vzdrževanja pri nobeni vrsti kolesa ne gre v celoti izpustiti.
Tlak v pnevmatikah je dejavnik, ki ga večina kolesarjev podcenjuje. Prenizek tlak poveča tveganje za predrtje zračnice in zmanjša odzivnost krmiljenja. Previsok tlak pri vožnji po kamnitih poteh po drugi strani zmanjša oprijem, zato je vsak udarec bistveno bolj občuten. Priporočene vrednosti so vedno odtisnjene na bočni strani pnevmatike, dve minuti s tlačilko pred vožnjo pa sta naložba, ki se vedno obrestuje.
Kako se res dobro pripraviti
Pred nakupom kolesa si je pametno odgovoriti na tri preprosta vprašanja. Prvo: na kakšnem terenu bom kolesaril? Drugo: koliko časa na teden bom preživel na kolesu? In tretje: kakšna je moja telesna pripravljenost ter kateri deli telesa so bolj občutljivi?
Šele ko imate te odgovore, si je smiselno ogledati kataloge. Dobra kolesarska oprema namreč ni tista z najvišjo ceno, temveč tista, ki ustreza vašim resničnim potrebam in telesu. Strokovni nasvet v specializirani kolesarski trgovini, in ne v veleblagovnici s kolesarskim kotičkom, je vsekakor vreden vašega časa.
Cestno kolo v rokah nekoga, ki si želi gorskih poti, bo namreč ostalo v garaži. Gorsko kolo za mestnega kolesarja pa bo osamljeno stalo na hodniku. Vse to je mogoče preprečiti že pred nakupom z enim samim korakom: z vprašanjem, ki si ga večina pred obiskom trgovine sploh ne postavi dovolj resno.
Photo: Scott
