Sedežna garnitura je kos pohištva, na katerem gospodinjstvo preživi največ časa, vendar jo marsikdo izbere v slabi uri, med sprehodom po salonu in predvsem po barvi. Posledice se pokažejo pozneje. Garnitura zapre prehod do balkona, blazine se po letu dni povesijo, ležišča pa nihče ne razpre, ker je postopek preveč zapleten. Nekaj premisleka pred nakupom prihrani veliko jeze in denarja, saj kakovostno sedežno pohištvo sodi med dražje naložbe v opremo stanovanja.
Kot, ki poveže prostor
V odprtih prostorih, kjer se kuhinja, jedilnica in dnevni del prelivajo drug v drugega, sedežna garnitura pogosto prevzame vlogo stene. Če je njen naslon obrnjen proti jedilni mizi, nevsiljivo loči prostor za počitek, pri tem pa ne zapre pogleda in ne vzame svetlobe. Zato so kotne sedežne garniture v zadnjih letih pogosta izbira za stanovanja, v katerih se dnevni del začne takoj za kuhinjskim pultom.
Kotna postavitev ima tudi družabno prednost. Ljudje, ki sedijo v obliki črke L, se vidijo, ne da bi morali obračati glavo, zato se lažje pogovarjajo kot na ravnem trosedu, kjer se tisti na obeh koncih komaj slišijo. Ob večjih družinskih srečanjih kotni del sprejme več ljudi na enaki površini, saj izkoristi vogal, ki bi sicer ostal prazen ali postal odlagališče za lončnice.
Najprej meter, potem barve
Pred obiskom salona je smiselno izmeriti prostor in na tleh z lepilnim trakom označiti obris želenega kosa. Postopek se zdi pretiran, dokler ne pokaže, da bi kotni del segal čez vrata na teraso. Če bo v prostoru stala sedežna garnitura z ležiščem, je treba označiti tudi razprt položaj, saj razprto ležišče pogosto seže do klubske mizice ali celo čeznjo. Med sedežem in mizico naj ostane približno 40 do 45 centimetrov, za prehod skozi prostor pa vsaj 80 centimetrov. Pri kotnih modelih je treba izbrati še levo ali desno izvedbo, ki je pri nemodularnih garniturah pozneje ni mogoče zamenjati.
Globina sedeža pove več, kot se zdi na prvi pogled. Plitvejši sedeži, globoki okoli 55 centimetrov, ustrezajo tistim, ki radi sedijo pokončno in berejo. Globlji so primernejši za polleženje z nogami na blazini. Kotne sedežne garniture se med seboj razlikujejo tudi po dolžini ležalnega dela, ki mora biti za udoben popoldanski počitek daljši od telesne višine najvišjega družinskega člana.
Photo: Natuzzi
Ležišče za obiske in za vsak dan
Kos, ki ga razpremo dvakrat na leto, in tisti, ki služi kot glavna postelja, se močno razlikujeta, zato se je treba najprej vprašati, kako pogosto bo ležišče v rabi. Za občasne goste zadošča sedežna garnitura z ležiščem, ki ima vzmetnico shranjeno pod sedežem in mehanizem, ki ga ena oseba odpre brez pomoči in brez premikanja mizice. Za vsakodnevno spanje je treba preveriti debelino in sestavo vzmetnice ter se prepričati, da pod hrbtom ni čutiti kovinske prečke.
V salonu je ležišče dobro dejansko razpreti, se uleči nanj in se nekajkrat obrniti. Tako se hitro pokaže, ali mehanizem škripa, kako visoko je ležišče od tal in kam bo mogoče pospraviti posteljnino. Nekateri modeli imajo zanjo predal pod sedežem, kar je v manjših stanovanjih pogosto pomembnejše od marsikatere estetske podrobnosti.
Fotelj, ki sledi telesu
Fotelj z nastavljivim naslonom je dolgo veljal za kos pohištva, ki sodi v dnevno sobo starejših sorodnikov: masiven, težak in močno oblazinjen. Današnji modeli so vitkejši, mehanizem je skrit v ogrodju, na zunaj pa jih je težko ločiti od običajnega fotelja. Dober počivalnik podpre ledveni del hrbta, vrat in noge v vseh položajih, tudi v vmesnih, ki jih uporabljamo najpogosteje.
Izbira med ročnim in električnim upravljanjem je predvsem stvar navade. Ročni vzvod deluje brez kabla in vtičnice, električni pa omogoča natančnejšo nastavitev in je v pomoč vsem, ki težje vstajajo. Nekateri električni modeli imajo tudi funkcijo pomoči pri vstajanju, ki sedež počasi nagne naprej. Pomemben je še odmik od stene. Klasični mehanizmi potrebujejo za naslonom nekaj deset centimetrov prostora, modeli, pri katerih se sedež pomakne naprej, pa lahko stojijo skoraj ob steni.
Pri velikosti velja preprosto pravilo. Stopala morajo v sedečem položaju počivati na tleh, podnožnik pa naj ob iztegu podpre meče vse do pet.
Photo: Natuzzi
Usnje, blago in vsakdanja obraba
Od materiala je odvisno, kako bo kos pohištva videti čez pet let. Kakovostno usnje se sčasoma zmehča in dobi patino, ki jo mnogi cenijo, vendar je občutljivo na neposredno sonce in ostre kremplje. Usnjen počivalnik ob oknu, obrnjenem proti jugu, bo zato potreboval več nege kot tisti v senčnem kotu. Blago je toplejše na otip in na voljo v več barvnih odtenkih. Pri njem je smiselno vprašati po odpornosti proti drgnjenju, ki se meri po metodi Martindale. Za domačo rabo se kot dobra vrednost pogosto navaja vsaj 20.000 ciklov, za družine z otroki in domačimi živalmi pa je varnejša izbira blago z višjo vrednostjo.
Snemljive prevleke olajšajo čiščenje, zlasti na sedežih, kjer se nabere največ madežev. Svetle kotne sedežne garniture so v salonih videti najlepše, doma pa brez pralnih prevlek razmeroma hitro izgubijo prvotni videz.
Preizkus pred podpisom
V salonu se splača sesti in ostati vsaj deset minut, najbolje v položaju, v katerem boste doma gledali televizijo. Kratek preizkus ne razkrije, ali rob sedeža pritiska pod kolena in ali je naslon za roke na pravi višini. Enako velja za počivalnik, ki ga je treba nekajkrat odpreti in zapreti ter pri tem prisluhniti mehanizmu.
Vredno je vprašati tudi po ogrodju in polnilih. Nosilna konstrukcija iz masivnega lesa ali kakovostne vezane plošče, jeklene vzmeti in pena višje gostote se v letih uporabe obnesejo bolje od cenejših rešitev, ki so na začetku videti enako udobne. Pri kosih z mehanizmi, kot je sedežna garnitura z ležiščem, je pomemben tudi garancijski rok za mehanske dele, ki se lahko razlikuje od garancije za oblazinjenje. Dobavni roki za pohištvo, izdelano po naročilu, pogosto trajajo več tednov ali celo mesecev, zato je nakup pametno načrtovati dovolj zgodaj pred selitvijo ali prenovo.
Dober nakup se začne pri merah stanovanja in navadah ljudi, ki v njem živijo, oblika in barva pa prideta na vrsto pozneje. Kdor ve, koliko ljudi običajno sedi skupaj, kako pogosto prespijo gostje in kdo zvečer rad iztegne noge, bo v salonu hitro izločil modele, ki bi mu doma povzročali preglavice.
Photo: Natuzzi
