Vsaka barvica je drugačne barve, pa vendar lahko vsaka barvica zapiše enake besede.
Če z barvico preveč pritiskamo na podlago po kateri rišemo, se bo barvica zlomila in bo postala neuporabna. Barvico lahko tudi ošilimo, da lahko z njo rišemo bolj tanke, fine in natančne linije.
Enako je z nami.
Vsako šiljenje je pridobivanje znanja in izkušenj. Pa vendar, če barvico preveč ošilimo, se le ta že ob najmanjšem pritisku skrha in linija ni več čista, ostra in lepa.
Enako je z nami.
Če se ali pa nas preveč ženejo, lahko izgorimo in naše poteze niso več natančne in čiste. Vsaka barvica pa lahko postane tudi orožje, s katerim lahko nekoga zabodemo.
Enako je z nami. Tudi mi smo lahko orožje, ki nekoga poškoduje, bodi si fizično, bodi si psihično.
Torej, kako bomo risali v svojem življenju in kakšne sledi bomo puščali za seboj, je v prvi vrsti odvisno od okolja v katerem živimo.
Seveda je odvisno tudi nekaj od nas samih, a vendar se moramo zavedati, da nas družbeno okolje zaznamuje in nam do določene mere določa, kakšne sledi bomo v svetu pustili za seboj.