Tradicionalni prikaz edinstvenih cvetnonedeljskih ljubenskih potic – butar na nedeljo pred Veliko nočjo.
Na Ljubnem ob Savinji se pred vsako leto odvija blagoslov znamenitih cvetnonedeljskih ljubenskih potic, butar, ki odstirajo povezanost lokalnega prebivalstva z vero, lesom in kmečkimi opravili.
Ljubenske potice so ime dobile po butarah, ki so bile včasih izdelane iz boljšega kruha ali peciva in zelenja. Proti koncu 19. stol. je bila navada na Ljubnem, da so fantje med seboj tekmovali, kdo bo na cvetno nedeljo k posvetitvi prinesel največjo in najtežjo potico. Ker je bil Jože Poličnik šibke postave, se ni mogel kosati z močnimi vrstniki, zato se je odločil, da bo, če ne more narediti največje in najtežje, naredil najlepšo potico. Tako je leta 1887 k posvetitvi na cvetno nedeljo namesto običajnega snopa prinesel potico v obliki tesarske krošnje, to je nahrbtni zaboj za prenašanje orodja. Od takrat je zamisel ostala, motivi pa se spreminjajo.
Figuralni unikatni rokodelski izdelki so poleg splavarstva najpomembnejša sestavina zavesti o krajevni pripadnosti.
Od nekdaj velja, da so prave ljubenske potice tiste, ki so narejene doma iz naravnih spomladanskih materialov kot so sveže zelenje, lubje, šibe in plodovi. Ustvarjalci potic danes v domačih delavnicah uporabljajo tudi stroje, kar je tej navadi vneslo pridih sodobnosti, hkrati pa vneslo večje možnosti za ustvarjalnost in kompleksnejše končne izdelke.