V svetu opere beneško Gledališče La Fenice že stoletja velja za enega najprepoznavnejših simbolov glasbeno-gledališke umetnosti. Njegova dramatična zgodovina, prežeta z burnimi lastniškimi spori, je zaznamovana s kar tremi požari. Zadnji ga je leta 1996 uničil do tal, domnevno zaradi slabe električne napeljave. Tudi ime gledališča izhaja iz njegove »ognjene« zgodovine, saj la fenice označuje mitičnega ptiča feniksa, ki se vedno znova rodi iz svojega pepela. La Fenice pa ni le arhitekturna ikona, temveč tudi dom tradicije bel canta in njegovih štirih osrednjih predstavnikov: Rossinija, Bellinija, Donizettija in Verdija. Prav s komično mojstrovino Gioachina Rossinija, Seviljskim brivcem, bo ansambel beneškega gledališča julija 2026 gostoval v Cankarjevem domu. Brivec sicer ni nastal za beneško, temveč rimsko občinstvo; to je delo sprva zavrglo, saj ga je razumelo kot slabo kopijo istoimenske stvaritve nekega drugega italijanskega skladatelja. A zgodba mladega grofa Almaviva, ki s pomočjo spletk brivca Figara snubi lepo Rosino, prepletena z značilno spevno, a obenem iskrivo in duhovito Rossinijevo glasbo, je hitro osvojila srca ne le italijanskega, temveč svetovnega opernega občinstva.