Program:

Slovenski oktet je prvič zapel leta 1951 v Slovenski filharmoniji in vse od tedaj velja za najbolj reprezentativen slovenski moški vokalni komorni ansambel. Osnovno poslanstvo okteta je ohranjanje in plemenitenje slovenske vokalne glasbe. Njegov repertoar je izjemno širok in raznolik, saj ga oblikujejo skladbe od ljudskih pesmi vseh narodov do renesanse, od klasicizma in romantike do skladb sodobnikov. Mnogo jih je bilo napisanih ali prirejenih prav zanj. Posebno skrb oktet seveda namenja slovenski pesmi, tako ljudski kot umetni, ki jo vedno znova s posebnim žarom predstavlja na domačih koncertnih odrih, z veseljem pa jo ponese med rojake in ljubitelje petja po svetu. V sedmih desetletjih delovanja se je oktet predstavil na domala vseh pomembnejših domačih in mednarodnih koncertnih odrih. V dosedanjem dolgem in bogatem obdobju delovanja se je zamenjalo prek štirideset pevcev. Vsi so čutili izjemno predanost in pripadnost narodu, ki so ga nosili v imenu. Nekateri od njih so bili vodilni slovenski solisti svoje generacije in so nastopali na največjih koncertnih in opernih odrih doma in po svetu, drugi so bogatili zven okteta s svojo ljudskostjo, neposrednostjo in toplino. V vseh teh letih je odličnost sestava vzdrževalo in usmerjalo pet umetniških vodij: Janez Bole, dr. Valens Vodušek, Darijan Božič, Anton Nanut in dr. Mirko Cuderman. Od leta 2008 je njegov umetniški vodja Jože Vidic, prvak Slovenskega narodnega gledališča Opera in balet Ljubljana.

Slovenski oktet od nekdaj predstavlja vzor in motivacijo mnogim skupinam, ki so prav zaradi njegovega plemenitega petja začele tudi same delovati. Po njegovem zgledu je v Sloveniji in zamejstvu nastalo več kot sto tovrstnih vokalnih zasedb. Ob dvajsetletnici delovanja (1971) je oktet dal pobudo za nastanek Tabora slovenskih pevskih zborov v Šentvidu pri Stični. Od tedaj ta neprekinjeno deluje in povezuje slovenske pevske zanesenjake v domovini in po svetu. Oktet je izdal več kot šestdeset plošč, kaset in zgoščenk, na katerih je imela slovenska pesem vedno pomembno mesto. Kot poklon generacijam Slovenskega okteta je sestav leta 2007 izdal knjigo Borisa Pangerca Slovenski oktet, v kateri je opisan temeljit prerez delovanja in poslanstva tega ansambla. Za svoje delovanje je bil dvakrat nagrajen s Prešernovo nagrado (1957, 1964), z nagrado Društva slovenskih skladateljev (1971), Drebosnjakovo nagrado (1975), nagrado Orlanda di Lassa (1984), z velikim zlatim znakom svobode Republike Slovenije (1996) in s častnim priznanjem Svetovnega slovenskega kongresa (2016). Zadnji veliki jubilej ansambla, 70-letnico delovanja Slovenskega okteta, je ansambel proslavil z izdajo nove zgoščenke ljudskih pesmi Drumelca ter z jubilejnim abonmajem v ljubljanskih Križankah, kjer je na sedmih tematskih večerih Iz arhiva Slovenskega okteta, predstavil bisere vokalne glasbe.