Včasih življenje spremeni niz majhnih odločitev. Včasih pa je dovolj ena sama. Gringo Loco je resnična zgodba Slovenca Simona Dome, ki je zaradi finančnih težav sprejel odločitev, za katero je verjel, da mu bo pomagala iz težav. Namesto hitre rešitve ga je odpeljala v svet, kjer so pravila vsakdanjega življenja prenehala veljati.
Ko je odpotoval v Venezuelo, naj bi bila pot kratka. Domov bi se moral vrniti s kovčkom, v katerem je bilo pet kilogramov kokaina. Na letališču Simón Bolívar v Caracasu se je načrt končal. Simon je bil prijet, obsojen na 15 let zapora in poslan v okolje, v katerem vprašanje ni bilo, kdaj se bo vrnil domov, temveč kako preživeti naslednji dan.
Ko dolgovi dobijo ceno, ki je ni mogoče izračunati
Pri zgodbi Gringo Loco nas ne pritegne le kriminalni zaplet. Veliko bolj neprijetno in zato tudi zanimivo je vprašanje, kako daleč je človek pripravljen iti, ko se znajde v finančni stiski.
Simon ni odšel v Venezuelo kot izkušen kriminalec. Odločitev za tihotapljenje je videl kot izhod iz dolgov. Prav v tem je moč njegove zgodbe. Bralca prisili, da ne ostane pri preprosti sodbi, ampak razmisli o trenutku, ko se slaba odločitev človeku začne zdeti kot edina rešitev.
Knjiga zato kriminala ne romantizira. Nasprotno. Zelo konkretno pokaže, kako visoka je lahko cena navidezno hitrega zaslužka.
Zapor, kjer zakon ni pomenil varnosti
Največji del Simonove preizkušnje se odvija v venezuelskem zaporu Los Teques. Tam se znajde brez znanja španščine, brez denarja in brez sistema, na katerega bi se lahko zanesel.
Za osnovne stvari je treba plačevati. Varnost ni samoumevna. Med zaporniki veljajo lastna pravila in hierarhija. Simon dobi vzdevek Gringo Loco in postopoma dojame, da preživetje zahteva popolnoma drugačne odzive, kot jih je poznal doma.
Prav ti deli knjige ustvarjajo občutek, da beremo napet kriminalni roman, čeprav vemo, da je pripoved resnična. Zato je branje toliko bolj pretresljivo.
Aleš Čar zgodbo spremeni v več kot pričevanje
Simonovo življenjsko izkušnjo je v knjigo prelil pisatelj in novinar Aleš Čar. Rezultat ni zgolj kronološki zapis dogodkov, temveč pripoved o strahu, prilagajanju, kazni, človeških mejah in preobrazbi.
Na 320 straneh spremljamo človeka, ki mora zelo hitro ugotoviti, kdo je v okolju, kjer lahko šibkost pomeni nevarnost. Ob brutalnih trenutkih pa knjiga odpira tudi vprašanje, kaj človeka ohrani pri življenju, ko mu ostane zelo malo nadzora nad lastno prihodnostjo.
Zato Gringo Loco nagovarja tudi bralce, ki običajno ne posegamo po biografijah. V sebi ima tempo kriminalke, neposrednost osebne izpovedi in težo resnične izkušnje.
Knjiga, ki jo po zadnji strani še nekaj časa nosimo s sabo
Pri Galarni radi izpostavimo knjige, ki niso zanimive samo zaradi zgodbe, ampak nam pustijo vprašanja tudi po koncu branja. Gringo Loco je takšna knjiga.
Sprašujemo se, koliko lahko spremeni ena odločitev, kje so meje človeške prilagodljivosti in ali se lahko človek po letih nasilja, strahu in negotovosti sploh vrne v običajno življenje.
Če iščemo resnično zgodbo z napetostjo trilerja, ki ne prizanaša ne glavnemu junaku ne bralcu, je Gringo Loco knjiga, ki hitro pritegne pozornost. V Galarni jo priporočamo predvsem tistim, ki nas zanimajo resnične usode, kriminalne zgodbe in pripovedi o preživetju, pri katerih se najbolj neverjetni deli niso rodili v domišljiji.
